• Rezultati Niso Bili Najdeni

Usposabljanje osebnih asistentov in uporabnikov ali zakonitih zastopnikov

In document Gibalno ovirana oseba (Strani 33-0)

2 Teoretični del

2.5 Osebna asistenca

2.5.8 Usposabljanje osebnih asistentov in uporabnikov ali zakonitih zastopnikov

traja vsaj šest ur in obsega (Pravilnik o osebni asistenci, 2018):

- poznavanje predpisov in politik s področja invalidskega varstva, delovnih razmerij, varstva pri delu, varstva osebnih podatkov in drugih področij, ki so pomembna z vidika pravic in obveznosti osebnih asistentov in uporabnikov,

- splošna in posebna znanja za izvajanje osebne asistence z naslednjimi obveznimi vsebinami: pomen osebne asistence, odnos in komunikacija med uporabnikom in osebnim asistentom, pravice in dolžnosti uporabnikov, osebnih asistentov in izvajalcev osebne asistence, način razumevanja navodil uporabnikov, seznanitev z etičnimi načeli glede izvajanja osebne asistence ter Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 50/14) in dodatne vsebine po izbiri izvajalca.

21

Prav tako pa mora osebni asistent pred začetkom dela pri uporabniku osebne asistence opraviti vsaj štiri ure praktičnega usposabljanja za delo pri uporabniku. Enkrat letno pa opraviti dodatno usposabljanje, ki traja vsaj šest ur in vsebuje vsebine, ki nadgrajujejo znanje osnovnega usposabljanja (Pravilnik o osebni asistenci, 2018).

22 3 Empirični del

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Osrednji problem raziskave je ugotoviti, kako na kakovost življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo vpliva sprememba Zakona o osebni asistenci, po katerem lahko zdaj starš, ki je prej bil otrokov družinski pomočnik, postane njegov osebni asistent na področjih:

materialne blaginje, telesnega počutja, osebnega razvoja, psihičnega počutja, samoodločanja, medosebnih odnosov, socialne vključenosti in pravic.

3.2 Cilji raziskave

V okviru raziskave želim ugotoviti, ali spremenjen status iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta vpliva na različne dejavnike, ki določajo kakovost življenja v izbrani družini.

3.3 Raziskovalna vprašanja

1. Ali se je subjektivno dojemanje kakovosti življenja članov družine spremenilo po prehodu iz statusa družinskega pomočnika v osebnega asistenta?

2. Ali so se objektivni kazalci kakovosti življenja družine spremenili po prehodu iz statusa družinskega pomočnika v osebnega asistenta?

3.4 Hipoteze

1. Na področju materialne blaginje obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

2. Na področju telesnega počutja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

3. Na področju osebnega razvoja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

4. Na področju psihičnega počutja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

5. Na področju samoodločanja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

6. Na področju medosebnih odnosov obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

23

7. Na področju socialne vključenosti obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

8. Na področju pravic obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

9. Predvidevam, da med statusom družinskega pomočnika in osebnega asistenta obstajajo objektivne razlike v povprečnem tedenskem številu delovnih ur, v povprečni mesečni plači, v delovnem razmerju in delovnih pravicah.

10. Predvidevam, da med statusom družinskega pomočnika in osebnega asistenta obstajajo objektivne razlike v telesnem in psihičnem počutju glede na zahteve delovnega okolja.

3.5 Metode dela

V raziskavi je bila izvedena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda raziskovanja.

3.5.1 Opis vzorca

Za namen raziskave je bil uporabljen neslučajni, namenski vzorec. Izvedena je bila študija primera, v katero je bila vključena družina z otrokom z gibalno oviranostjo. Družino sestavljajo 30 let stara oseba ženskega spola s cerebralno paralizo, njena starša, mati je stara 54 let in oče 55 let ter mlajša sestra, ki ima 21 let in študira.

Nosečnost matere z osebo s cerebralno paralizo je potekala brez težav, ob porodu je bila prisotna obporodna asfikacija. Pri šestih mesecih je bila postavljena diagnoza - oblika

cerebralne paralize, spastična tetraplegija, saj je zaradi okvare osrednjega živčevja njen razvoj potekal upočasnjeno. Prav tako je bila diagnosticirana z motnjo govorno-jezikovne

komunikacije, motorične afazije, ki jih ni razvila. Govorna ekspresija je odsotna, dojemanje in razumevanje govora pa je kljub temu dobro, sporazumeva se z neverbalno komunikacijo na indirekten način s slikovnimi simboli, tako da s pomočjo druge osebe sogovorniku pokaže želene simbole. Vključena je bila v razvojni oddelek vrtca, kasneje v osnovno šolo s prilagojenim programom, v posebni program vzgoje in izobraževanje v dnevno obravnavo.

Predlagana je bila integracija v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, vendar zaradi načina sporazumevanja in težkih motenj motorike bi bilo to možno samo, če bi imela pri pouku asistenta. Nadzor glave je pomanjkljiv, trup je hipoton, položaja sede brez izdatne opore ne zadrži. Tonus mišic je v zgornjih in spodnjih udih povišan v aktivnosti, le delno zmore selektiven nadzor v rokah, vendar so gibi nekoordinirani in slabo ciljani. V spodnjih udih selektivnih gibov ni. Zato je v gibanju in dnevnih opravilih

popolnoma odvisna od nege in pomoči druge osebe, uporablja posebej prilagojen sedež in invalidski voziček. Celotno pomoč potrebuje pri hranjenju, pitju, pri izvrševanju toaletne potrebe, pri oblačenju in slačenju ter pri presedanju in spreminjanju položaja. Poleg invalidskega vozička drugih prilagoditev nima, presedajo in prenašajo jo ročno.

24

Z dopolnjenim 18. letom je njena mati postala njen družinski pomočnik. Pri 26 letih je zaključila izobraževanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja in ostala doma. Leta 2019 je v veljavo prišel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni asistenci, ki dovoljuje družinskim članom postati osebni asistent. Zaradi težje gibalne oviranosti, motnje govorno-jezikovne komunikacije in pridruženih zdravstvenih ter terapevtskih posebnosti so se odločili, da začasno vlogo prevzamejo njena mati, oče in sestra.

3.5.2 Postopek zbiranja podatkov

Tehnika zbiranja subjektivnih podatkov je bila primerjava odgovorov družinskih članov iz vprašalnika, ki so ga izpolnili leta 2017 v sklopu študija pri predmetu Zagotavljanje kakovosti življenja gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih in vprašalnika, ki so ga ponovno izpolnili za namene te raziskave leta 2020 po spremembi statusa iz družinskega pomočnika v osebno asistenco.

Objektivne podatke pa sem pridobila s pomočjo družbenih kazalcev, ki se nanašajo na človekove objektivne okoliščine v danem kulturnem in geografskem okolju, s primerjanjem zakonov in pravilnikov, ki urejajo področje družinskega pomočnika in osebne asistence (delovne razmere, delovne pravice, dohodki, število delovnih ur na teden itn.) ter zdravstvenega stanja in zdravstvene anamneze matere.

3.5.3 Merski instrumentarij

Podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja z vprašalnikom zaprtega tipa (priloga 1 in priloga 2, stran 61). Vprašalnik je vseboval trditve s petstopenjsko lestvico Likertovega tipa.

Vprašalnik, ki sem ga uporabila, je sestavila Polona Jevšnik za potrebe svojega magistrskega dela z naslovom Subjektivna ocena kakovosti življenja oseb s poškodbo hrbtenjače (Jevšnik, 2014). Vprašalnik sem za potrebe svoje raziskave prilagodila.

Vprašalnik je vključeval trditve, ki se nanašajo na osem področij, ki jih v raziskavah za merjenje kakovosti življenja navajajo Schalock idr. (2005). To so materialna blaginja, telesno počutje, osebni razvoj, psihično počutje, samoodločanje, medosebni odnosi, socialna vključenost in pravice.

Podatki, zbrani s tem vprašalnikom, so dali subjektivno oceno zadovoljenosti potreb na omenjenih področjih.

3.5.4 Spremenljivke

V tabeli 4 so naštete subjektivne spremenljivke in vsebina spremenljivk, ki so razporejene v področja materialna blaginja, telesno počutje, osebni razvoj, psihično počutje, samoodločanje, medosebni odnosi, socialna vključenost in pravice.

Tabela 4: Subjektivne spremenljivke

PODROČJA SPREMENLJIVKE VSEBINA

25

SPREMENLJIVK

1 Zadovoljstvo s plačilom Finančno stanje (dohodki,

dajatve).

2 MATERIALNA

BLAGINJA Zmožnost finančne skrbi

zase ali za družino Zaposlitev (delo, status).

3 Ovire – zaposlitev Ovire za zaposlitev zaradi

sekundarnih posledic.

4 Zdravje Zdravje (delovanje,

simptomi, sposobnost), zdravstvena oskrba.

5 TELESNO

POČUTJE Ovire – dnevna opravila Ovire za vsakodnevna opravila zaradi sekundarnih posledic.

6 Kapacitete – dnevna

opravila Vsakodnevne dejavnosti

(spretnost, skrb zase, mobilnost).

7 Prostočasne dejavnosti Način preživljanja prostega

časa (rekreacija, hobiji).

8 Izobraževanje Želja po izobraževanju

(dosežki, status).

9 Ovire – izobraževanje Ovire za izobraževanje zaradi

sekundarnih posledic.

10 Koncentracija Zmožnost koncentracije pri

učenju, delu.

11 OSEBNI RAZVOJ Premagovanje ovir Način premagovanja ovir.

12 Osebna usposobljenost Zadovoljstvo z osebno usposobljenostjo (kognitivno, socialno, praktično).

13 Uspeh Doživljanje uspešnosti

(uspeh, dosežki v življenju).

14 Produktivnost Doživljanje produktivnosti v življenju.

15 Zadovoljstvo z

življenjem Doživljanje zadovoljstva (užitek, razpoloženje),

zmanjšanje stresa

26

(predvidljivost in nadzor).

16 Kakovost življenja Zadovoljstvo s kakovostjo življenja.

17 PSIHIČNO

POČUTJE Optimizem, upanje,

realnost Pozitivno sprejemanje

življenja.

20 Počasen napredek Sprejemanje počasnega

napredka.

21 Varnost Občutek varnosti.

22 Osebni nadzor Občutek osebnega nadzora,

avtonomije (neodvisnost).

23 SAMOODLOČANJE Upoštevanje odločitev,

vrednot Upoštevanje posameznikovih

ciljev in osebnih vrednot

26 Razumevanje s prijatelji Interakcije (družabna omrežja, socialni stiki) –

Razumevanje z družino Razumevajoči, intimni, prijateljski odnosi z družinskimi člani.

29 Prosti čas z družino Preživljanje prostega časa z družinskimi člani.

30 Oskrba in podpora v

družini

Podpora (čustvena, fizična, finančna, povratne

27

informacije).

31 Aktivnosti v družini Aktivno vključevanje v dejavnosti v okviru družine.

32 SOCIALNA

VKLJUČENOST Pomoč in podpora (družbene podporne službe)

Možnost socialne opore (podporne mreže, pomoč).

33 Dostopnost in podpora

(zdravstvene storitve) Zadovoljstvo z dostopnostjo, podpor in pomočjo zdravstvenih storitev.

34 Enakost Doživljanje in uveljavljanje

pravic do enakosti in nediskriminacije.

35 PRAVICE Zasebnost Možnost zasebnosti, umika.

36 Dostojanstvo Doživljanje dostojanstva.

37 Okoljske ovire Dostopnost, odstranjevanje

okoljskih ovir.

V tabeli 5 so naštete objektivne spremenljivke iz področja materialne blaginje in pravic ter telesnega in psihičnega počutja.

Tabela 5: Objektivne spremenljivke

PODROČJA SPREMENLJIVKE

1 Povprečno tedensko število delovnih ur

2 MATERIALNA BLAGINJA IN PRAVICE Povprečna mesečna plača

3 Delovno razmerje

4 Delovne pravice

5 TELESNO IN PSIHIČNO POČUTJE Zdravstveno stanje in psihično počutje

3.5.5 Vrednotenje spremenljivk

Anketiranci so izbrali enega izmed ponujenih odgovorov na Likertovi lestvici s petimi stopnjami. Odgovori na lestvici od 1 do 5 označujejo stopnjo zadovoljstva posameznika (33 odgovorov) in pogostost doživljanja (4 odgovori). Višja ocena tako pomeni višje zadovoljstvo oziroma pogostejše doživljanje pri anketiranem posamezniku.

28 3.5.6 Metode obdelave podatkov 3.5.6.1 Primerjava subjektivnih podatkov

Spremenljivke iz vprašalnika so razdeljene na področja materialne blaginje, telesnega počutja, osebnega razvoja, psihičnega počutja, samoodločanja, medosebnih odnosov, socialne vključenosti in pravic ter opredeljene vsebine spremenljivk.

Na podlagi te opredelitve sem razporedila vprašanja iz vprašalnika na področja, nato pa glede na odgovore petstopenjske lestvice točkovala in seštela točke za vsako področje. Seštevek točk po področjih sem primerjala z rezultati iz leta 2017, ko so uveljavljali status družinskega pomočnika s podatki iz leta 2020 po spremembi statusa v osebnega asistenta. Dobljeni rezultati so predstavljeni grafično.

3.5.6.2 Primerjava objektivnih podatkov

Objektivne podatke sem primerjala na področjih materialne blaginje, telesnega in psihičnega počutja in pravic. Na področju materialne blaginje in pravic sem podatke pridobila s primerjanjem zakonov in pravilnikov, ki urejajo področje statusa družinskega pomočnika in osebne asistence. Iz zdravstvenega stanja in zdravstvene anamneze matere pa bom pridobila podatke iz področij telesnega ter psihičnega počutja. Dobljeni rezultati so predstavljeni tabelarično.

29 4 Rezultati in interpretacija

4.1 Subjektivno doživljanje kakovosti življenja družine glede na status

Graf 1: Rezultati odgovorov osebe z gibalno

oviranostjo glede na status Graf 2: Rezultati odgovorov matere glede na status

Graf 3: Rezultati odgovorov očeta glede na status Graf 4: Rezultati odgovorov sestre glede na status V grafu 1, grafu 2, grafu 3, grafu 4 in grafu 5 so prikazane ocene zadovoljstva kakovosti z življenjem za osebo z gibalno oviranostjo in ostale družinske člane ter celotno družino za spremenljivke materialne blaginje, telesnega počutja, osebnega razvoja, psihičnega počutja, samoodločanja, medosebnih odnosov, socialne vključenosti ter pravic glede na status.

Na vseh področjih kakovosti življenja oseba z gibalno oviranostjo po spremembi statusa ni izkazala nižjega zadovoljstva, ampak povprečja ocen ostajajo enaka ali višja. Največje zadovoljstvo izraža na področju samoodločanja, kar pomeni, da ji spremenjeni status prinaša več osebnega nadzora in izbire ter možnosti samostojnega odločanja kam bo šla, s kom bo šla, kako bo porabila denar itn. Prav tako izraža večje zadovoljstvo s plačilom in svojim finančnim stanjem ter zmožnostjo finančne skrbi zase, saj po spremembi statusa prejema višjo

0,501

30

invalidnino in polovico dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga pred spremembo ni prejemala.

Višje ocene zadovoljstva izraža tudi na področju medosebnih odnosov, saj po spremembi statusa preživlja več časa z vsemi družinskimi člani in prijatelji, posledično pa so tudi njihovi odnosi bolj prijateljski, pozitivni in sproščeni. Zadovoljstvo s svojim zdravjem in sposobnostmi ocenjuje enako, bolj pa je zadovoljna s preživljanjem svojega prostega časa in vsakodnevnih dejavnosti. Tudi kakovost svojega življenja in zadovoljstvo z življenjem ocenjuje višje, saj ima zdaj večji nadzor nad svojim življenjem. Njena samopodoba in sprejemanje svojega napredka ostajata enaka, kar pomeni, da sta neodvisna od statusa.

Zadovoljstvu na področju pravic ostaja enako, višje ocenjuje pravico do zasebnosti, saj ima s spremembo statusa večjo možnost zasebnosti in umika. Zadovoljstvo ostaja enako na področju osebnega razvoja in socialne vključenosti, kar pomeni, da sprememba statusa ni vplivala na željo po izobraževanju in ovire pri tem zaradi sekundarnih posledic ter da je že pred spremembo statusa bila aktivno vključena v dejavnosti v okviru svoje družine.

Tudi drugi družinski člani, v večini spremenljivk ne izkazujejo nižjega zadovoljstva s kakovostjo življenja po spremembi statusa. Na področju materialne blaginje je pri vseh opaziti večje zadovoljstvo s plačilom in zmožnosti finančne skrbi zase in za svojo družino, predvsem pa je sprememba statusa zmanjšala ovire za zaposlitev zaradi sekundarnih posledic gibalne oviranosti med družinskimi člani. Prav tako so družinski člani izrazili večje zadovoljstvo na področju samoodločanja, saj jim sprememba statusa prinaša večjo možnost samostojne izbire in osebnega nadzora. Medtem ko vsi družinski člani po spremembi statusa izražajo višje zadovoljstvo kakovosti življenja, mati izraža enako zadovoljstvo samo na področju socialne vključenosti in pravic, kar pomeni, da je že kot družinski pomočnik bila aktivno vključena v dejavnosti v okviru družine in doživljala ter uveljavljala pravice do enakosti, zasebnosti, dostojanstva in okoljskih ovir. Pri očetu pa opazimo celo nižje ocenjeno zadovoljstvo na področju telesnega počutja in osebnega razvoja. Razlog za nižje zadovoljstvo na teh področjih bi lahko bilo v spremembi delovnega mesta, saj je oče, preden je postal osebni asistent, bil zaposlen na drugem delovnem mestu. Kot osebni asistent izraža nižjo željo po izobraževanju, nižjem doživljanju uspehov in dosežkov ter produktivnosti v življenju.

Graf 5: Rezultati odgovorov družine glede na status

0,501

31

Na vseh področjih kakovosti življenja tako anketiranci po spremembi statusa iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta izražajo višje ocene zadovoljstva. Največje zadovoljstvo izražajo na področju psihičnega počutja, sledi področje samoodločanja in pravic, kjer svoje zadovoljstvo ocenjujejo s štirimi točkami ali več. S tremi točkami ali več so ocenili zadovoljstvo na področju medosebnih odnosov, osebnega razvoja, socialne vključenosti, materialne blaginje in telesnega počutja.

Največja razlika v oceni zadovoljstva po spremembi statusa se je pokazala na področju materialne blaginje, kjer so anketiranci v času družinskega pomočnika izražali najnižje zadovoljstvo.

4.2.1 Preverjanje hipotez

H1 Na področju materialne blaginje obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 6: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: zadovoljstvo s plačilom, zmožnost finančne skrbi zase ali za družino, ovire - zaposlitev glede na status

Status Spremenljivke

Družinski pomočnik Osebni asistent

Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Zadovoljstvo s plačilom 1,5 (0,6) 4,25 (0,5)

Zmožnost finančne skrbi

zase ali za družino 2 (0,8) 4,25 (1)

Ovire – zaposlitev 3,25 (1,7) 2,5 (1,9)

Materialna blaginja 2,25 (1,3) 3,7 (1,4)

SO=standardni odklon

Vse spremenljivke iz področja materialne blaginje, hipotezo 1 potrjujejo, saj je pri vseh razlika velika. Pri spremenljivkah zadovoljstvo s plačilom in zmožnost finančne skrbi zase ali za družino vidimo, da anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo, pri spremenljivki ovire – zaposlitev pa nižje, kar pomeni, da anketirance posledice gibalne oviranosti njihovega otroka/sorojenca zdaj ovirajo manj pri opravljanju dela kot prej.

Anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojo materialno blaginjo po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 1.

H2 Na področju telesnega počutja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 7: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: zdravje, ovire - dnevna opravila, kapacitete - dnevna opravila, prostočasne dejavnosti glede na status

32 Status

Spremenljivke

Družinski pomočnik Osebni asistent

Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Zdravje 4 (0,8) 4,25 (0,5)

Ovire – dnevna opravila 3,5 (1,7) 2,25 (1,9)

Kapacitete – dnevna opravila 3 (0,8) 4,25 (0,5)

Prostočasne dejavnosti 3,25 (1) 3,75 (0,5)

Telesno počutje 3,4 (1,1) 3,6 (1,3)

SO=standardni odklon

Vse povprečne ocene spremenljivk, ki opredeljujejo področje telesnega počutja, hipotezo 2 potrjujejo, saj je pri vseh vrednost višja. Največje zadovoljstvo je opaziti pri spremenljivki kapacitete – dnevna opravila, kar pomeni, da so anketiranci bolj zadovoljni s kapacitetami za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti po spremenjenem statusu. Prav tako višje ocenjujejo zadovoljstvo s spremenljivkami zdravje in prostočasne dejavnosti, posledično zaradi več časa, ki ga lahko namenijo sprostitvi in prostočasnim aktivnostim (hobiji, rekreacija). Nižje pa ocenjujejo spremenljivko ovire – dnevna opravila, kjer jih posledice gibalne oviranosti njihovega otroka/sorojenca zdaj ovirajo manj.

Anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojim telesnim počutjem po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 2.

H3 Na področju osebnega razvoja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 8: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: izobraževanje, ovire - izobraževanje, koncentracija, premagovanje ovir, osebna usposobljenost, uspeh, produktivnost glede na status

Status Spremenljivke

Družinski pomočnik Osebni asistent

Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Izobraževanje 3,75 (0,5) 3,75 (1,3)

Ovire – izobraževanje 2,75 (1,5) 2 (1,4)

Koncentracija 3,75 (1) 4 (0,8)

Premagovanje ovir 4,25 (1) 4,75 (0,5)

Osebna usposobljenost 3,75 (1) 4,25 (1)

Uspeh 3,75 (0,5) 4,25 (0,5)

33

Produktivnost 4 (0,8) 4,25 (0,5)

Osebni razvoj 3,7 (0,9) 3,9 (1,2)

SO=standardni odklon

Vse povprečne ocene spremenljivk, razen spremenljivka izobraževanje, so višje po spremenjenem statusu. Pri vseh spremenljivkah je ocena zadovoljstva po spremenjenem statusu višja, pri spremenljivki izobraževanje pa je ocena enaka, kar pomeni, da želja po učenju novega pri anketirancih ostaja enaka in sprememba statusa nanjo ne vpliva. Nižje pa ocenjujejo spremenljivko ovire – izobraževanje, kjer jih posledice gibalne oviranosti njihovega otroka/sorojenca zdaj ovirajo manj.

Čeprav ena spremenljivka hipoteze ne potrjuje, anketiranci v povprečju višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojim osebnim razvojem po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 3.

H4 Na področju psihičnega počutja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 9: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: zadovoljstvo z življenjem, kakovost življenja, optimizem, upanje, realnost, smisel življenja, sprejemanje sebe ali vašega otroka/sorojenca, počasen napredek, varnost glede na status

Status Spremenljivke

Družinski pomočnik Osebni asistent

Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Zadovoljstvo z življenjem 3,5 (0,6) 4,25 (0,5)

Kakovost življenja 3,25 (1,3) 4,25 (0,5)

Optimizem, upanje, realnost 3,75 (1) 4,5 (0,6)

Smisel življenja 4 (0,8) 4,5 (0,6)

Sprejemanje sebe ali vašega

otroka/sorojenca 5 (0) 5 (0)

Počasen napredek 4,5 (0,6) 5 (0,6)

Varnost 4,5 (1) 5(0)

Psihično počutje 4 (0,9) 4,6 (0,5)

SO=standardni odklon

Vse povprečne ocene spremenljivk, razen spremenljivka sprejemanje sebe ali vašega otroka/sorojenca iz področja psihičnega počutja, potrjujejo hipotezo 4. Pri vseh spremenljivkah je ocena zadovoljstva po spremenjenem statusu višja, razen pri spremenljivki sprejemanje sebe ali vašega otroka/sorojenca, kjer ocena ostaja enaka, vendar so to

In document Gibalno ovirana oseba (Strani 33-0)