Vir podatkov: Statistični urad ..., 2021b.
16
V tem 10-letnem obdobju je Slovenija zabeležila 60-odstotno rast prihodov turistov. Ti podatki turistični dejavnosti v Sloveniji dajejo še večjo težo, še posebej, če hkrati upoštevamo prispevek turizma k bruto domačemu proizvodu (BDP). Tudi slednji je v letih 2009–2017 zabeležil opazno rast, saj se je povečal iz 8,5 % leta 2009 (OECD ..., 2016) na kar 11,9 % v letu 2017 (World Travel & Tourism Council, 2018). Številne projekcije pa napovedujejo še večjo rast v prihodnjem nekajletnem obdobju. Turizem je številne slovenske pokrajine in občine zaznamoval v odločilni meri, predvsem je vplival na gospodarsko in družbeno strukturo ter izoblikoval njihovo zunanjo podobo (Cigale, Gosar, 2014). V povezavi s tem so nekatere občine že v preteklosti prepoznale svoj turistični potencial in v ta namen izoblikovale strategije turizma, nekatere pa so tej dejavnosti namenile več pozornosti šele v zadnjem obdobju. Ena izmed teh občin je tudi občina Gorenja vas - Poljane, ki ima, kot že omenjeno v poglavju Pregled obstoječih virov in literature, Strategijo turizma za Škofjeloško območje 2020+ skupaj z občinami Škofja Loka, Železniki in Žiri.
4. TURIZEM V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE 4.1. Dosedanji razvoj turizma
Prvi zametki turizma na območju občine Gorenja vas - Poljane spadajo v 15. stoletje, ko je bila Poljanska dolina pomembna prometna povezava med Gorenjsko ter Goriško in Furlanijo.
Večina ljudi je skozi te kraje potovala z ekonomskimi ali vojaškimi nameni, nekaj pa je bilo tudi tistih, katere lahko opredelimo za prve turiste. Eden izmed takšnih je bil tajnik oglejskega patriarhata Paolo Santonino (Bogataj, 2020). Ta je v svojem Popotnem dnevniku opisal pot iz Oselice do Poljan:
»Dne 30. avgusta so odpotovali iz Cerkna in se povzpeli na goro Oslico, potema pa zopet v dolino. Gora je z obeh strani zelo strma in se zato imenuje Oslova gora. Na njenem grebenu je tekla meja med benečanskim ozemljem in loškim gospostvom. Okoli poldne so prišli v Poljane, ki so od Cerkna 12 milj oddaljene. Tu je bila župna cerkev sv. Martina, ki je imela 14 podružnic in je spadala pod oglejsko patriarhijo. Kraj je bila majhna vas, ležeča na ravnini, krasila pa jo je lepa reka, imenovana Sora, ki je bila bogata rib« (Gorišek, 2009).
Tovrstna potreba po nudenju hrane in prenočišč popotnikom je na ključni mestih ob prometnih poteh narekovala razvoj gostinske ponudbe. Slednja se omenja že v urbarju leta 1501, v popisu gostiln v loškem gospostvu iz leta 1630 pa jih je bilo na Poljanskem kar 24, od tega tri v Gorenji vasi in dve na Hotavljah (Bogataj, 2020). Tako lahko trdimo, da ima gostinska ponudba v povezavi s turizmom na tem območju najdaljšo tradicijo in prav zato je tudi danes velik poudarek na gostinstvu in lokalno pridelanih izdelkih.
Turizem v obliki, kot ga poznamo danes, se je začel razvijati proti koncu 19. stoletja pod izrazom »tujski promet«. V tem obdobju je bil pomemben razvoj prometa, predvsem železnice, ki je omogočal ljudem možnost potovanj na daljše razdalje, vendar slednja skozi občino Gorenja vas - Poljane ni imela povezave. S tega vidika je pomembnejša ena izmed prvih rednih avtobusnih linij na relaciji Žiri – Ljubljana, vpeljana še pred prvo svetovno vojno, ki je omogočala lažjo dostopnost v Poljansko dolino (Bogataj, 2020). Omenjena relacija je pomembna še danes, saj druge oblike javnega prometa v Poljanski dolini ni. Med obema vojnama je na območju Gorenje vasi delovalo Tujsko prometno društvo, ki si je prizadevalo za razvoj turizma v kraju. Gorenjo vas so označili kot idealno in ceneno letovišče in kopališče ob topli Sori. Turiste so vabili z opisovanjem prednosti kraja, ki je miren in daleč od mestnega hrupa, v okolici so senčni gozdovi za sprehode, pitna voda naj bi bila izvrstna,
17
klima pa ne prevroča, topla Poljanska Sora primerna za kopanje. Ob slednji je bilo urejeno kopališče s kabinami za preoblačenje, prostorom za sončenje in športne dejavnosti ter otroškim igriščem (Bogataj, 2020). Še danes se ob Poljanski Sori ob vročih poletnih dnevih zbira velika množica ljudi z namenom kopanja in osvežitve.
Poleg poletnega oddiha pa so priporočali tudi smučanje in druge užitke na snegu. Organizirani so bili smučarski izleti. Na splošno so bili hribi vedno zanimivi z vidika turistične dejavnosti.
Že konec dvajsetih let prejšnjega stoletja so razmišljali, da bi na Blegošu zgradili planinsko kočo, ampak se je to zgodilo šele leta 1977. Priljubljena izletna točka pa je bila tudi Kopačnica z zdravilnim izvirom tople vode na kmetiji Pri Topličarju. V vodi, ki vsebuje žveplene soli, so se več kot dvesto let zdravili idrijski rudarji, ki so zaradi taljenja živosrebrne rude bolehali za kožnimi boleznimi. Vrelec je bil omenjen že v loškem urbarju iz 17. stoletja, velik pomen pa mu je kasneje pripisal tudi svetovno znani zdravnik in biolog Balthazar Hacquet (Bogataj, 2020).
Kot večina ostalih dejavnosti je med drugo svetovno vojno tudi turistična dejavnost zamrla.
Po koncu vojne pa je turizem bil potisnjen v ozadje zaradi gospodarskih načrtov, ki so dajali prednost pospešeni industrializaciji. Kljub temu predvojni gostje iz Ljubljane in drugod niso pozabili na Gorenjo vas in so se radi vračali. Zaradi tega je leta 1954 Glas Gorenjske opozoril na pomanjkanje prenočitvenih kapacitet. Pred vojno jih je namreč bilo v Gorenji vasi 120, v Poljanah pa 70, leta 1954 pa je to število upadlo na 80 v Gorenji vasi in 32 v Poljanah. Leta 1959 je bila odobrena lokacija za izgradnjo hotela v Gorenji vasi v današnjem središču vasi.
Ideja o izgradnji je hitro zamrla, saj banka ni odobrila posojila. V šestdesetih letih je število turistov še naprej naraščalo, pojavile pa so se tudi prve počitniške hiše (Bogataj, 2020).
4.2. Turistična ponudba občine Gorenja vas - Poljane
V nadaljevanju bomo predstavili turistično ponudbo v občini Gorenja vas - Poljane. Na kratko bomo opisali naravno in kulturno dediščino ter ostale dejavnosti, ki prevladujejo v izbrani občini in zaradi katerih v slednji turizem postaja vse bolj prepoznana dejavnost.
4.2.1. Naravna dediščina
Naravne dediščine, ki bi bila znana v globalnem merilu, občina Gorenja vas - Poljane nima, ima pa kar nekaj regionalno in lokalno pomembnih turističnih elementov. Ker gre za občino, ki je dokaj gričevnata in hribovita, je pohodništvo pomembna turistična dejavnost. Blegoš, Ermanovec, Javorč in Slajka so le eni izmed mnogih priljubljenih vrhov, na katerih lahko turisti uživajo v slikovitosti tako Poljanske doline kot širše okolice. V okviru tega lahko kot pomemben turistični element omenimo tudi sam razgled. Sama občina je v ta namen opredelila 26 razglednih točk, katere so prikazane na spodnji karti (Slika 9). S teh razglednih točk je razvidno okrog 75 % območja občine, čeprav je slednja precej gričevnata. Večinoma gre za razgledišča, katera se nahajajo na priljubljenih izletniških vrhovih v sklopu občinskega pohodnega kroga.
18 Slika 9: Razgledne točke in razgled
Slika 10 in Slika 11: Blegoš (levo) in razgled z Žirovskega Vrha (desno)
Vir: Vzpon na Blegoš, 2018. Vir: Poljanska dolina, 2019f.
Zaradi zgoraj naštetega je nastal tudi Občinski pohodni krog, čigar trasa meri 89 km in ima več kot 5.000 višinskih metrov vzponov in spustov (Občina Gorenja vas - Poljane, 2019c).
Izven sklopa Občinskega pohodnega kroga pa obstajajo tudi številne pešpoti in tematske poti.
Najbolj znani sta zagotovo tematska pot Cvetje v jeseni in tematska pot po Rupnikovi liniji.
19 Slika 12: Pohodne poti v občini Gorenja vas - Poljane
Poleg pohodništva je priljubljeno tudi kolesarstvo. S podobnim namenom je tako nastal tudi Občinski kolesarski krog. Kolesarska trasa je speljana mimo kulturnih in zgodovinskih spomenikov, prenočišč, okrepčevalnic in razglednih točk. Dolga je 115 kilometrov in ima 3.400 višinskih metrov vzponov in spustov (Občina Gorenja vas - Poljane, 2019b).
20
Slika 13: Kolesarske poti v občini Gorenja vas - Poljane
V dolini potoka Kopačnica se lahko obiskovalci zadnjih nekaj let sproščajo v toplem vrelcu.
Slednji ima stalno temperaturo 23,4 °C, poleg tega pa vsebuje tudi žveplene in druge snovi, za katere je že Baltazar Hacquet trdil, da so zdravilne. Tudi sama občina je v zadnjem obdobju izvir prepoznala kot pomemben element turistične ponudbe (Občina Gorenja vas - Poljane, 2019č). Topli izvir pa ni edino vodno bogastvo v občini. V Škofjeloškem hribovju pod Blegošem najdemo še sedem slapov, imenovanih Slatuški slapovi. Eden izmed njih se imenuje Podrancka, ki pozimi tudi zamrzne in s tem nudi možnost lednega plezanja (Razvojna agencija Sora, 2015). Zaledeneli slap je deloma umeten, saj so domačini v ta namen dodatno spremenili tok vode.
Slika 14 in Slika 15: Pr' TopliČAR-ju (levo) in zaledeneli slap Podrancka (desno)
Vir: Občina Gorenja vas - Poljane, 2019č. Avtor: Bojan Ambrožič, 2013.
21
Že od leta 1721 pa na Hotavljah deluje podjetje Marmor Hotavlje. Gre za eno izmed vodilnih kamnoseških podjetij prav zaradi dolgoletne tradicije in znanja (Marmor Hotavlje, 2019). V kamnolomu pridobivajo 230 milijonov let star karnijski apnenec, oziroma kakor mu pravijo domačini, »hotaveljski marmor«. Je izrazito pisane barve, ki prehaja od temno sive preko sive do sivorožnate, rožnate in rdeče. S tem spada med najlepše slovenske kamne (Poljanska dolina, 2019d). V turistične namene je danes mogoč ogled kamnoloma.
Slika 16: Nahajališče apnenca oz. »marmorja« na Hotavljah
Vir: Poljanska dolina, 2019d.
4.2.2. Kulturna dediščina
Če smo obseg naravne dediščine prej opisali kot relativno skromen, tega ne moremo trditi za kulturno dediščino. Skozi bogato preteklost so številni dogodki, pisatelji, umetniki in ostali ustvarjalci pustili pečat, katerega občina danes koristi v turistične namene. Že v zgornjem poglavju smo omenili dve tematski poti, Cvetje v jeseni in Rupnikova linija. Prva je nastala ob 100-letnici izida istoimenske povesti Ivana Tavčarja. Zgodba je nastala med prvo svetovno vojno, leta 1917 pa je bila izdana v Ljubljanskem zvonu. Pot je dolga 15,2 kilometra, vsako zadnjo nedeljo v avgustu je organiziran voden pohod, med potjo so odigrani najlepši odlomki iz povesti (Poljanska dolina, 2019i). Še bolj poznana pa je zagotovo Rupnikova linija. Gre za sistem utrdb, ki ga je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju Zahodne Slovenije tik ob rapalski meji pred 2. svetovno vojno kot obrambo pred morebitnim italijanskim napadom.
V letih 1940–1941 je utrdbe gradilo 60.000 ljudi. Zaključek linije je bil predviden leta 1947, vendar je dela prekinil začetek druge svetovne vojne (Razvojna agencija Sora, 2015). Zanimiv je zagotovo tudi podatek, da obrambna linija nikoli ni služila svojemu namenu, saj iz utrdb ni bilo niti enega samega strela. Z vidika turizma je najbolj privlačna utrdba na Golem vrhu, saj je v njej stalna razstava ostalin iz časa gradnje, tekom leta pa potekajo številne prireditve (npr.
balinanje z lesenimi kroglami) (Razvojna agencija Sora, 2015).
22
Slika 17 in Slika 18:Tematska pot Cvetje v jeseni (levo) in Rupnikova linija (desno)
Vir: Poljanska dolina, 2019i. Vir: Turizem Škofja Loka, 2019b.
Poleg predstavljenih dveh poti obstajajo še številne druge tematske poti, npr. Pot poljanskih dobrot, Čebelarska pot, Pot skozi Zalo, Medvedkova pot, Valentinova pot, Lovska pot, Pot med gorami, Pot z razgledom, Meteoritkova pot idr.
Izmed vseh ustvarjalcev izstopa že prej omenjeni Ivan Tavčar. Cvetje v Jeseni, Visoška kronika in Med gorami so le ena izmed del, katera opisujejo življenje na Poljanskem. Tavčar se je rodil leta 1851 pri Kosmu v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegova rojstna hiša je na ogled še danes, še bolj pa je poznan dvorec na Visokem pri Poljanah. Gre za nekdanjo posest rodbine Kalanovih, iz katere je Tavčar črpal navdih za Visoško kroniko. Dvorec je leta 1893 tudi kupil (Turizem Škofja Loka, 2019a), pred njim pa je tudi bronasti kip samega pisatelja.
Danes sta v dvorcu razstava o Ivanu Tavčarju ter letni vrt, izmed aktivnosti pa je vse bolj priljubljena poroka na Visokem s tematiko pisatelja Ivana Tavčarja.
Slika 19 in Slika 20: Tavčarjev dvorec (levo) na Visokem in Tavčarjev kip (desno)
Vir: Občina Gorenja vas - Poljane, 2019a. Vir: Poljanska dolina, 2019h.
Poleg Tavčarja velja omeniti še slikarja Antona Ažbeta in družino Šubic, izmed katere članov so najbolj poznani slikarja Janez in Jurij Šubic, slikar, grafik in ilustrator Ive Šubic ter njegova hči, slikarka, Maja Šubic. V rojstni hiši prvih dveh je danes kulturni center, v katerem najdemo muzejsko zbirko, razstavno galerijo ter ustvarjalne delavnice (Kulturni center slikarjev Šubicev, 2019). S slikarstvom se je ukvarjal tudi Anton Ažbe, kateri velja za osrednjo slovensko slikarsko osebnost proti koncu 19. stoletja. Rodil se je v Dolenčicah na Ažbetovi domačiji, v kateri mu je danes posvečena spominska soba. Nedaleč stran še danes ustvarja Peter Jovanovič, znan po svojih skulpturah v lesu. V Lajšah nad Gorenjo vasjo se je
23
rodil Ivan Regen. Bil je prvi biolog, ki je proučeval komunikacijo med žuželkami. Po njem je poimenovan osrednji trg v Gorenji vasi.
4.2.3. Kulturne, športne in ostale prireditve
Na področju kulture je največji poudarek na prikazovanju življenja na Poljanskem, običajev in navad ter na ohranjanju poljanskega narečja. Zaradi tega so tudi tradicionalne prireditve največkrat etnološkega značaja, kjer obiskovalec dobi vpogled v življenje prednikov na tem območju. V mesecu maju tako velja obiskati Salamiado na Žirovskem Vrhu, kjer lahko obiskovalec okuša in ocenjuje suhe salame, ali pa dogodek Janez že kleplje v Novi Oselici, kjer domačini prikazujejo košnjo na stari način, v njej pa se lahko tudi pomerite v tekmovanju. Največ dogodkov lahko turisti obiščejo poleti. Julija se tradicionalno odvija Praznik žetve na Žirovskem Vrhu. Tematika dogodka so starinska opravila, kot so žetev, mlačev in čiščenje žita, o katerih danes vemo zelo malo. Poleg etnološkega dela je prireditev obogatena z bogatim kulturno-zabavnim programom (Poljanska dolina, 2019e). V avgustu pa sta na sporedu Večer slovenskih podoknic in semanji dan na Hotavljah ter Dan oglarjev na Starem vrhu. Na prvem dogodku obiskovalci uživajo v veseloigri v poljanskem narečju, glasbenem programu ter v poizkušanju domačih dobrot (Poljanska dolina, 2019j), na Starem vrhu pa so lahko priča eni najstarejših in največjih prireditev na Gorenjskem. Gre za dogodek, kje je prikazano spravilo lesa, postavljanje kope, oglarjenje, uporaba oglja ter slovesen prižig kope. Prav tako je ob omenjenih dejavnosti mogoče okusiti kulinarične izdelke, značilne za oglarjenje (Poljanska dolina, 2019b). Leto pa se tradicionalno zaključi s koncertom Jerbas domačih. Gre za božično-novoletni koncert, na katerem nastopajo izvajalci slovenske narodno-zabavne glasbe, dogodek pa povezujejo domači igralci (Poljanska dolina, 2019č).
Slika 21 in Slika 22: Praznik žetve (levo) in Dan oglarjev (desno)
Vir: Poljanska dolina, 2019e. Vir: Poljanska dolina, 2019b.
Tudi na področju športa občina ne zaostaja za ostalo Slovenijo. Kar nekaj svetovno znanih športnikov prihaja iz občine in razlog za to je zagotovo bogat nabor športnih aktivnosti, v katerih lahko uživajo tudi turisti. Že prej smo omenili oba občinska kroga, pohodnega in kolesarskega, na tem mestu pa velja izpostaviti še ostale dejavnosti oziroma lokacije. Na prvem mestu je zagotovo Smučarsko turistični center Stari vrh. Smučišče ponuja tako dnevno kot tudi nočno smuko, ponudbo pa dopolnjuje z nočnim sankanjem, pesto kulinarično ponudbo ter letnim družinsko-adrenalinskim parkom (Poljanska dolina, 2019g). Proti koncu zime si lahko obiskovalec na Starem vrhu ogleda tudi smučarsko tekmo, Pokal Loka, poleti pa se na cesti proti Staremu vrhu odvija kolesarska dirka v okviru tekmovanja Pokal polanskih puklov, kamor spadajo še vzpon na Javorč, Blegoš in Pasjo ravan ter tudi Lubnik, ki pa leži v občini Škofja Loka. Vse omenjene kolesarske dirke vsako leto pritegnejo številne ljubitelje
24
cestnega športa, vrhunec kolesarstva je zagotovo Maraton Franja. Poleg tega na priljubljenosti pridobiva tudi gorsko kolesarstvo oz. t.i. »downhill«. Gre za alternativno obliko turizma, ki postaja aktualna v zadnjih letih. V namen tega je v Gorenji vasi manjša steza, imenovana Pumptrack Širm, kjer lahko kolesarji pridobijo osnovne veščine gorskega kolesarstva. Vsako leto pa se ob cesti Gorenja vas–Lučine zbere mnogo privržencev jeklenih konjičkov, kjer poteka gorsko hitrostna dirka Lučine. Za obiskovalce, kateri imajo željo po še več adrenalina, pa so na voljo tudi številne izhodiščne točke za jadralno padalstvo in s tem panoramski ogled narave. Za tiste bolj umirjene pa je na Hotavljah ranč Fifi, kjer nudijo učenje jahanja konj, terensko jahanje in njihovo oskrbo, na voljo pa je tudi ribolov v Poljanski Sori.
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.23 in Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.24: STC Stari vrh (levo) in izhodiščna točka za jadralno padalstvo na Slajki (desno)
Vir: Poljanska dolina, 2019g. Vir: Poljanska dolina, 2019c.
4.2.4. Kulinarika, gostinska ponudba in namestitvene zmogljivosti
Da prebivalstvo turistično ponudbo dopolnjuje z lokalnimi dobrotami, smo omenili že v zgornjem poglavju. Kruh iz kmečke peči, domače pecivo, mlečni, mesni in medeni izdelki, izdelki iz suhega sadja in domače žganje so najbolj značilne dobrote, katerih je lahko deležen turist. Tovrstni izdelki so združeni v skupni blagovni znamki Babica Jerca in Dedek Jaka. Z uporabo imen, ki sta v teh krajih precej pogosti, je poudarek na domačnosti in tradiciji, predvsem pa izročilu naših babic in dedkov (Poljanska dolina, 2019a). Zavod za turizem Poljanske doline pa je kulinariko povezal z rekreacijo v že prej omenjeno Pot poljanskih dobrot, stare recepte pa obuja tudi preko projekta Okusi loškega podeželja. Občina Gorenja vas - Poljane se lahko pohvali tudi s številnimi sirarnami. Najbolj znani sta Sirarna Pustotnik in Sirarna Bogataj.
25
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.25: Izdelek blagovne znamke Babica Jerca in Dedek Jaka
Vir: Poljanska dolina, 2019a.
Tako tovrstno ponudbo lahko turist dobi v lokalnih gostilnah, turističnih kmetijah pa tudi v planinskih kočah. Slednje so na več priljubljenih izletniških točkah, na Blegošu, Ermanovcu, Slajki in Javorču, poleg njih pa je priljubljena tudi koča Zavetišče gorske straže na Jelencih, prav tako v hribovju pod Blegošem. Na spletni strani občine, pa tudi na spletnih straneh (npr.
Booking) najdemo celotno ponudbo prenočišč v občini. Celoten seznam obsega 14 objektov, bodisi gre za turistično kmetijo, gostinski objekt ali pa zgolj objekt za oddajanje apartmajev oz. sob. Ponudniki, kjer lahko turist prenoči in so večinoma locirani v okoliških hribih, so:
➢ Apartmaji Gornik;
➢ Apartmaji pri Boštjanovcu;
➢ Gostilna in prenočišča Blegoš;
➢ Gostilna Lipan;
➢ Gostišče in penzion Stari vrh;
➢ Kmetija Matic;
➢ Kmetija odprtih vrat Pr' Andrejon;
➢ Kmetija z nastanitvijo pri Ažbetu doma;
➢ Pri Lenart;
➢ Turistična kmetija Davčen;
➢ Turistična kmetija Ljubica;
➢ Turistična kmetija Ožbet;
➢ Turistična kmetija Tavčar;
➢ Turizem na kmetiji Žgajnar.
26 Slika 26: Turistični ponudniki
27
4.3. Turistični obisk
Menimo, da je število turističnih atrakcij v občini Gorenja vas - Poljane zelo veliko, hkrati je ponudba tudi dovolj raznolika, da zadovolji potrebe turista in da se ta sploh odloči za obisk turistične destinacije. Turistični obisk občine Gorenja vas - Poljane bomo predstavili s pomočjo podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, kateri beleži prenočitveno zmogljivost ter prihode in prenočitve turistov na določenem območju. Tovrstne podatke bomo prikazali za obdobje 2008–2017.
Prenočitvene zmogljivosti občine Gorenja vas - Poljane so prikazane s številom ležišč v določenem letu. Po stari metodologiji Statističnega urada je prikazano število ležišč 31.
avgusta za vsako posamezno leto. Iz spodnjega grafikona (Slika 27) je razvidno, da se število ležišč v izbranem obdobju bistveno ne spreminja. Omenjena konstantnost števila ležišč pomeni, da imajo ponudniki nastanitev od tega določeno korist, da z oddajanjem ležišč vztrajajo skozi leta. Zraven prenočevanja ponujajo še različne aktivnosti, bodisi v njihovi lastni režiji ali pa v okviru ponudbe celotne občine.
Slika 27: Število turističnih ležišč v občini Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Število prihodov turistov v obdobju 2008–2017 (Slika 28) skozi leta rahlo upada. Največji upad občina beleži po gospodarski krizi leta 2008, ki je prizadela tudi turistični sektor. Od leta 2017 dalje je opazen manjši porast v številu prihodov turistov, vendar teh podatkov nismo vključili v analizo zaradi razlik v metodologiji Statističnega urada. V letu 2020 je število prihodov turistov močno upadlo zaradi epidemije novega koronavirusa.