Z ustreznimi vlaganji in tehnološkim posodabljanjem obstoječe infrastrukture in opreme bo pristanišče povečalo svojo produktivnost, zanesljivost in kakovost. Velik del pretovorjenega blaga se uskladišči za določen čas, kar pomeni, da povečanje neposredno vpliva na obseg
47 skladiščnih zmogljivosti, na število ladijskih privezov, prekladalno mehanizacijo in nenazadnje tudi na število delavcev. Potrebe po skladiščnih zmogljivostih bodo poleg obsega pretovora odvisne tudi od hitrosti obračanja zalog, na kar terminal ne more neposredno vplivati. Za obvladovanje predvidenega povečanja pretovora v prihodnjih letih bodo nujna vlaganja v graditev obal, skladiščno infrastrukturo in transportno opremo. Ključnega pomena je torej učinkovito gospodarjenje z omejenim prostorom na območju celotnega pristanišča. Z učinkovito izrabo prostora in opreme ter s skrbno načrtovanimi naložbami v razvoj novih pretovornih tehnologij in nakup sodobnih manipulacijskih sredstev in opreme lahko Luka Koper ohranja dober konkurenčni položaj v primerjavi s severnojadranskimi in drugimi evropskimi pristanišči. V podpoglavjih, ki sledijo, je predstavljenih nekaj idej za možnosti nadaljnjega razvoja in optimizacije pretovora generalnih tovorov v Luki Koper na PC Generalni tovori.
4.2.1. MOŽNE IZBOLJŠAVE NA PODROČJU SKLADIŠČENJA IN PREVOZA PROJEKTNEGA TOVORA PREK LUKE KOPER
Cestni dostop do Luke Koper je zaradi določenih infrastrukturnih elementov nekoliko omejen.
V primeru prevoza izrednega projektnega tovora mora policija zaradi ozkega cestišča v celoti zapreti promet in v nekaterih primerih odstraniti tudi prometno signalizacijo. Na tem odseku bi morali biti vsi prometni znaki in opozorilne table postavljeni tako, da jih je za krajše obdobje med prevozom projektnega tovora večjih dimenzij mogoče enostavno upogniti oziroma spustiti na tla in tako omogočiti neoviran prehod.
Večja infrastrukturna ovira so krožna križišča na odseku ceste med avtocesto in Luko Koper.
Vzdolž cestne trase je zgrajenih več krožišč z različnimi polmeri, pri čemer je največja ovira krožišče neposredno pred vhodom v pristanišče. Projektni tovor, ki se prevaža z običajnimi cestnimi prevoznimi sredstvi pri vožnji skozi krožno križišče nima posebnih omejitev, pri prevozih projektnega tovora izrednih dimenzij pa je povsem drugače. Tovorno vozilo z izrednim tovorom mora v večini primerov zapeljati na zelenico krožnega križišča, da lahko dostopa do vhoda v Luko Koper. Omeniti moramo tudi večji spomenik na sredini omenjenega krožišča, ki lahko poškoduje tovor, če tovorno vozilo zapelje preblizu.
48 Na odseku ceste, ki povezuje Luko Koper z avtocesto, bi bilo treba urediti polmer vseh krožnih krožišč, da bodo omogočala nemoteno prevoznost z večjimi in daljšimi tovornimi kompozicijami pri prevozu ekstremnih projektnih tovorov. Poleg tega je na omenjenem cestnem odseku zasajen drevored, ki bi moral biti urejen in oblikovan tako, da veje dreves ne bi segale nad cestišče. Drevesa so v neposredni bližini pristanišča zelo slabo vzdrževana, zato neurejeno vejevje ovira prevoz projektnih tovorov.
4.2.2. MODULARNA HIDRAVLIČNA PRIKOLICA ZA PREVOZ TEŽKIH TOVOROV
Prevoz težkih projektnih tovorov poteka na posebni opremi – hidravličnem modularnem priklopniku. Hidravlična osna prikolica se uporablja za vse tovorne enote, ki so težje od 34 ton.
Hidravlična os ima 8 pnevmatik v eni vrsti s skupno obremenitvijo do 18 ton in lastno težo, ki znaša približno 4 tone na os v posamezni vrsti. Nosilnost posamezne osi omogoča prenos tovora teže do 14 ton.
Posebnost hidravličnih prikolic je modularnost. Prikolice je mogoče združiti in ustvariti hidravlični modularni priklopnik. Priklopnik ima najmanj 4 osi, pri čemer je končno število osi modularnega priklopnika odvisno od teže tovora, ki ga je treba prepeljati. To teoretično omogoča prevoz tovora, ki tehta do 1000 ton. Modularne prikolice so lahko združene tako v vzdolžni kot v bočni smeri. Za vleko omenjenih prikolic je treba imeti le dovolj zmogljiva vlečna vozila.
4.2.3. UPORABA TRAVERZE IN NOSILNIH NOG ZA PODLAGANJE PROJEKTNEGA TOVORA
Za prevoz in podlaganje težkih projektnih tovorov se uporabljajo posebne kovinske traverze.
Z njimi se podloži težje tovorne enote in se jih pri skladiščenju uporabi kot nosilec za ohranjanje težkega tovora na določeni višini. Z modularno hidravlično prikolico, omenjeno v prejšnjem podpoglavju, lahko voznik nemoteno dostopa do skladiščenega projektnega tovora.
Prikolica se po potrebi zapelje pod kovinske traverze, dvigne in zajame podloženi tovor.
Tovorno enoto se nato ustrezno pričvrsti na prikolico in odpelje. Odlaganje tovorne enote
49 poteka v obratni smeri. Modularna hidravlična prikolica se skupaj s tovorom na traverzah pripelje na skladiščno lokacijo, kjer so postavljeni nosilci. Prikolica se spusti, odloži tovor na nosilce in odpelje.
Za odlaganje projektnega tovora na skladiščnih površinah se uporablja posebna stojala, tako imenovane nosilne noge (angl. elefant foot). Navadno so izdelane iz kovinskih paličastih konstrukcij. Kovinske nosilne noge s traverzami so prikazane na spodnji sliki (Slika 8).
Izjemoma je mogoča tudi uporaba lesenih gred ustreznih velikosti, s katerimi se sestavi leseno nosilno nogo, ki nadomesti kovinsko. Uporaba traverz na več mestih omogoča razbremenitev talne obremenitve na kvadratni meter skladiščne površine. Ekstremno težke projektne tovore, ki jih zaradi konstrukcijskih lastnosti in oblike tovorne enote ni mogoče podložiti s traverzami na več mestih, je mogoče podložiti tako, da se pod kovinsko nogo postavi lesene grede večjih dolžin. Tako je naležna površina večja, obremenitev na kvadratni meter skladiščne površine pa manjša.
Vir: Šverko, R., 2015.