Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
4
Do gorenja ne pride vedno, tudi če so izpolnjeni vsi trije glavni pogoji. Lahko pa pride do gorenja v primeru, če kateri od pogojev ni izpolnjen, drugi pa je v presežku. Primer tega je intenzivno gorenje v čistem kisiku [9].
Poznamo več načinov gorenja glede na prisotno količino kisika. Pri zadostni količini kisika in dovolj veliki temperaturi imamo popolno gorenje, pri katerem so stranski produkti ogljikov dioksid in voda. Če pri gorenju ni dovolj prisotnega kisika ali temperatura ni dovolj visoka pride do nepopolnega gorenja, kateri je za ljudi bolj nevaren, saj so vsi njegovi produkti lahko smrtno nevarni [9].
3 Požari
3.1 Požari na splošno
Požare lahko glede na njihovo moč gorenja razdelimo v različne skupine. Te se delijo na začetne, večje, velike ter katastrofalne. Pri začetnem požaru gre za gašenje na manjšem področju, kar pomeni, da lahko ta požar pogasimo hitro ter na način, ki ne zahteva specialnih pripomočkov. Za tak tip požara prisotnost gasilcev ni potrebna, saj lahko za njega poskrbimo sami. Ogenj lahko zadušimo z uporabo pokrival, pogasimo ga lahko z vodo ali pa tudi z uporabo ročnih gasilnikov [10].
Pri večjih požarih pa je za razliko od malih že potrebna prisotnost gasilcev ter njihovih vozil. Ta morajo biti ustrezna, saj gre za področje gorenja, ki je bolj razširjeno. Ogenj se pri večjih požarih toliko hitreje širi in s tem povečuje nivo tveganja [10].
Še večje tveganje predstavlja velik požar, saj nastane ob prisotnosti snovi, ki gorijo, poleg tega pa ima izpolnjene zelo ugodne razmere, ki povzročijo, da je njegov razvoj zelo hiter.
Za lažjo predstavo, kakšno območje pokriva ta požar, lahko izpostavimo primer gorečega večstanovanjskega objekta, ki je sestavljen iz večjega števila etaž. V to skupino spadajo tudi požari, ki se odvijajo v gozdu in pokrivajo kar veliko področje. Ko pride do požara tega tipa, je potrebno aktivirati večjo skupino gasilcev ter njihovih vozil [10].
V zadnjo skupino uvrščamo katastrofalne požare, katerih namen je uničevanje okolice (zunanje in notranje), kakor pove že njihovo ime. Ne le, da je ogrožena okolica, v kateri se pojavi požar, tukaj so ogrožena tudi življenja ljudi, saj požar take obsežnosti zajema celotne stavbe in se hitro širi naprej. Pri tem pride do uničenja tako materialnih stvari kot tudi naravnega okolja. Pri gašenju takega tipa požara je potrebno zaradi velike nevarnosti vnaprej izdelati strategijo, ki bo vsebovala plan gašenja ter gasilna sredstva, potrebna za ta tip požara. Strategija načrtovanja je v takih primerih prepuščena ekipi strokovnjakov.
Seveda pa je za tako akcijo in gašenje potrebno veliko število izkušenih gasilcev [10].
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
5
Namen delitve požarov v skupine je ta, da znamo ob pojavu požara pravilno reagirati. To pomeni, da moramo znati izbrati ustrezno število gasilnih avtomobilov, ki se bodo udeležili gašenja in posledično glede na to za kakšen tip požara gre, izdelati temu primerno strategijo, ki jo bo potrebno uporabiti pri gašenju [10].
Požare glede na to, v kateri fazi razvoja so in koliko časa trajajo, razdelimo na: začetne požare, razbohotene požare ter živa pogorišča. Začetni požari predstavljajo kot že ime pove, začetek požara. Pri tem pride do gorenja zelo majhnega območja, ki ga je še možno kontrolirati. Če so prisotne ugodne razmere za gorenje, se požar lahko zelo hitro razširi.
Najbolj ugodne razmere za gorenje so prisotne pri razbohotenih požarih, pri čemer je jakost gorenja najvišja, prav tako kot temperatura, kar pa posledično povzroči hitrejše širjenje požara ter njegovega območja [10].
Nekateri dejavniki pri požaru igrajo vlogo, katera vpliva na to, kako hitro se bo le ta razvil. Te dejavniki so:
- Delež gorljive snovi
- Temperatura, ki raste tekom procesa gorenja - Delež kisika v danem območju
- Oblika, kemična zgradba ter stanje, v katerem se nahaja gorljiva snov
Kakor je bilo že omenjeno, je eden izmed dejavnikov, ki vpliva na hitrost razvoja požara delež gorljive snovi. Pri gorenju so lahko prisotne snovi, ki ne gorijo, težje gorijo ali pa gorijo. Pri negorljivih snoveh kot pove beseda že sama, snovi v roku petih minut, ob izpolnjenih vseh pogojih, ki so potrebni za gorenje, ne zagorijo. Temperatura ob takih pogojih doseže približno 815 °C. Tudi ob zvišanju temperature pri nekaterih snoveh ne pride do vžiga. Snovi, ki težko gorijo so predvsem odvisne od dejavnikov, ki jih obkrožajo. Ti dejavniki so količina vlage oziroma vode, ki je prisotna med samim gorenjem. Za lažjo predstavo lahko izpostavimo primer mokre trave, katere vžig bi bil skoraj nemogoč. Če pa bi poizkusili vžgati posušeno travo, pa bi nam po vsej verjetnosti uspelo [10].
Tudi temperatura predstavlja enega izmed dejavnikov, ki vpliva na težko gorljive snovi.
Sledi kemična zgradba snovi, nato pa še agregatno stanje. Kar se tiče agregatnega stanja, lahko za primer vzamemo negorljivo kovino, kot je aluminij. V trdnem stanju ne bo bil gorljiv, če pa ga bomo spremenili v prašne delce, bo ta ob ustreznih pogojih zagorel [10].
Kisik je naslednji izmed dejavnikov, katerega glavna naloga je pospeševanje gorenja.
Nahaja se v plinastem stanju, je brezbarven ter ne podaja nobenega okusa. Kot posamezen element ni gorljiv, vendar pa v kombinaciji z drugimi snovmi deluje kot pospeševalec gorenja. Tudi toplota spada med dejavnike, ki igrajo vlogo pri hitrosti razvoja požara. Ko se na enem mestu zbere dovolj toplote, pride do vžiga snovi. Tej zbrani količini toplote rečemo tudi vžigna temperatura [10].
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
6
Na nastanek ter hitrost razvoja požara vplivajo tudi vremenske razmere. Te imajo kar se tiče požara pozitivne in negativne učinke. Negativni del predstavljata vlaga ter mraz, ki preprečujeta, da bi se požar razvil in posledično tudi širil. Zato pa so učinki suše ter vročine toliko hujši, saj poskrbijo, da se gorivo posuši, in s tem povečajo možnost za vžig.
Ob takih razmerah obstaja velika verjetnost, da bo prišlo do požara. Zaradi vetra se bo ta širil še hitreje po suhih travnatih ali gozdnih površinah in povzročal še večjo škodo [10].
Veliko nevarnost širitve požara predstavljajo tudi ogorki, ki lahko s pomočjo vetra zanetijo požar. Če pride do požara v stavbi, obstaja velika nevarnost razširitve ognja na sosednje objekte ali okolico, za kar so največkrat kriva prav okna, skozi katere se požar širi. Tudi eksplozije predstavljajo nevarnost, saj se njeni ostanki razdelijo po okolici, in s tem povzročijo vžig ostalih predmetov, kar pa lahko vodi do nastanka novega požara [10].
Požare pri gašenju delimo v različne skupine glede na to, v kakšnem stanju gorijo. Torej ali gre za tekočine, pline, trdne snovi, maščobe ali kovine. Za različne snovi ter tudi situacije uporabljamo različna gasilna sredstva, kot so:
- Voda malomarnosti ter nepazljivosti. Prav zaradi tega zapazimo, da se požari največkrat pojavijo v bivalnem okolju, delovnem okolju ter v naravi.
V tabeli 1 so predstavljeni podatki o požarih, ki so se zgodili v Sloveniji od leta 2005 do leta 2020. Podatke smo pridobili iz centra za obveščanje Republike Slovenije.
Požare se glede na mesto nastanka deli na:
- Požare v objektih,
- Požare v komunalnih in drugih zabojnikih, - Požare na prometnih sredstvih,
- Eksplozije,
- Požare v naravi oziroma na prostem.
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
Ker ljudje veliko časa preživimo v notranjih prostorih, sploh pozimi, ko nastopi mraz, je eden izmed najpogostejših pojavov požar v objektih, med katere štejemo tako stanovanjske kot nestanovanjske stavbe.
Požari v bivalnem okolju
Statistika, preverjena s strani komisije za preventivo kaže, da so požari v bivalnem okolju tisti, ki se pojavijo najpogosteje. Predstavljajo kar 60 odstotkov vseh požarov, ki se pripetijo v objektih [12].
Poznamo več vzrokov za nastanek in razvoj požara v domačem okolju. Najpogosteje pride do vžiga zaradi:
- Odlaganja cigaretnih ogorkov, ki niso ugasnjeni. K temu prispeva malomarnost, prisotna iz strani uporabnikov.
- Uporabe različnih gospodinjskih pripomočkov in aparatov, kot so likalniki, štedilniki (na plin), toasterji ter drugi. Največkrat pride do požara takrat, ko pustimo naprave vžgane, mi pa zapustimo prostor in se zamotimo z ostalimi stvarmi.
- Napačnega pristopa pri samem skladiščenju tekočin, katerih glavna lastnost je vnetljivost. Poleg nevarnosti za eksplozijo predstavljajo tudi nevarnost za človekovo zdravje, saj lahko povzročijo zastrupitev.
- Neprevidnosti pri rokovanju z različnimi predmeti, ki proizvajajo ogenj.
Govorimo o vžigalnikih, vžigalicah ter ostalih sredstvih, ki lahko dokaj hitro
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
8
pristanejo v napačnih rokah (otroških). Zaradi gorenja z odprtim plamenom predstavljajo nevarnost tudi sveče.
- Starejše gradnje in posledično tudi temu primerne električne napeljave, ki je obrabljena. Problem pa se lahko pojavi tudi, če pride do nestrokovnega nameščanja le te.
- Odlaganja ali nalaganja hitro gorljivih stvari in snovi (papir, prah, pajčevina) na svetila, ki pri svojem delovanju oddajajo toploto. Po navadi ta svetila vsebujejo žarilne nitke.
- Ravnanja s plinskimi jeklenkami, pri katerih velikokrat pride do uhajanja plina zaradi nepravilne namestitve. Previdnost je potrebna tudi pri pečeh, ki delujejo s pomočjo kurilnega olja.
- Dimnikov, ki so lahko posledica slabe izdelave [10].