Kombinirane požare, ki predstavljajo kombinacijo najmanj dveh zgoraj opisanih tipov požara [15].
Razvojne faze požara
Ob samem začetku gorenja se lahko požar razvije v različne smeri, in se nato glede na dane razmere razširi v podtalni požar, ali pa preide v talnega in nadaljuje z vršnim.
Posledice požarov so lahko katastrofalne, so pa gasilci tisti, ki lahko močno vplivajo na končen izid. Na kakovost gašenja vpliva njihova usposobljenost, oprema ter seveda število, v katerem se bodo udeležili. Njihovo uspešnost lahko primerjamo na podlagi pridobljenih informacij o nastali površini požarišča. Pri požaru igra pomembno vlogo odzivnost, saj je od nje odvisno, ali se bo požar hitro širil naprej in se razbohotil ali pa ga bodo gasilci uspeli prej zatreti. Požar je seveda lažje zatreti, ko je ta še v začetni fazi razvoja [13].
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
14
V gozdu lahko glede na to, kako je visok plamen približno določimo, v katero skupino bi požar uvrstili. V prvi skupini meri višina plamena od 0 do 0,5 m. Ta višina velja za dokaj nizko, kar pomeni, da gasilcem gašenje ne bi smelo predstavljati velikih težav. Sledi višina plamena, ki meri od 0,5 do 1,5 m. Ker je ta višina še v mejah zmernosti, lahko gašenje poteka s pomočjo ročnega orodja. V naslednjo skupino uvrščamo višino plamena, ki meri od 1,5 m do 3,0 m. Gre za višino, ki je že dokaj visoka in je za njeno zaustavitev potrebna taktika gašenja, ki vključuje neposredni napad. Tako kot je za to skupino potreben neposredni napad, pa je za naslednjo potrebno uporabiti taktiko posrednega gašenja, ki je največkrat prisotna pri gašenju vršnih požarov. Tu meri višina plamena od 3,0 do 10 m. Na zadnje mesto v skupini uvrščamo višino plamena, za katero bi lahko rekli, da je ekstremna. Meri vse višine, ki presegajo 10 m. Pri takemu tipu so potrebni prav posebni pristopi ter kontrola ognja [13].
Na gozdnatih površinah je potek gorenja lahko različen. Ali govorimo o tipu gorenja s plamenom ali pa brez njega. Največkrat se gorenje brez plamena pojavi na mestih, kjer ni prisotne zadostne količine kisika. V gozdu so take razmere prisotne največkrat pod površjem, kjer pride do tlenja ali žarjenja ter posledično nastanka podtalnih požarov.
Izjeme predstavljajo tudi požari, pri katerih obstaja možnost eksplozije. Do nastanka te pride predvsem v gozdovih, poraščenih z iglastimi drevesi. Na učinkovitost gorenja s plamenom vplivajo razmere, ki so prisotne med samim procesom. Kadar so v zraku prisotne višje temperature, obstaja večja verjetnost, da bodo plameni poskakovali ter se prenašali na ostala drevesa, in s tem povzročili nastanek sekundarnih požarov. Za razliko od višjih pa imajo nižje temperature manjši učinek na delovanje plamena, saj je le pri teh njegova oblika enakomerna prav tako kot je njegovo gibanje [13].
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj požara
Na razvoj požara ter njegovo obnašanje v naravi vplivajo trije glavni dejavniki. Ti so:
topografija, vremenski parametri ter goriva. Skupaj tvorijo trikotnik, ki ponazarja njihovo vzajemno delovanje ter interakcijo z ognjem samim [16]. Že najmanjša sprememba pri kateremukoli od dejavnikov sproži spremembo pri vedenju požara [6].
1. Podnebne razmere
Podnebne razmere opisujejo stanje atmosfere, katera obdaja Zemljo na različnih območjih, in na katere ljudje nimamo vpliva. Gre za stalno spreminjajoče se dinamično stanje, ki nikoli ne obstane dlje časa na istem mestu, saj se konstantno spreminja. Zaradi svojih lastnosti imajo vremenske razmere pomembno vlogo pri nastanku ter širjenju požara [17].
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
15
Temperatura je ena izmed elementov, ki jo uvrščamo med podnebne razmere. Ta ima direkten vpliv na vedenje ognja, saj brez njenih lastnosti oddajanja toplote ne bi prišlo do vžiga in kasneje do gorenja. V ozračje prihaja s pomočjo sončnega sevanja, ta pa se ob stiku s snovjo pretvori v toploto. To povzroči segretje zemeljskega površja in posledično tudi ozračja v njegovi bližini. Učinki povišanih temperatur so vidni tudi pri gozdnih gorivih, saj le ti ob njenem prejemu v obliki sevanja ne potrebujejo več veliko dovedene toplote za vžig. Toplejša goriva se bodo vžgala in gorela hitreje, saj potrebujejo manj toplotne energije, da dosežejo svojo vžigno temperaturo. Goriva izpostavljena sončni svetlobi bodo bolj suha in imela bodo večjo temperaturo kot tista, ki se nahajajo v senčnem predelu. To pomeni intenzivnejše gorenje v primeru požara [17].
Povečana možnost za nastanek požara je odvisna tudi od tega, v katerem delu dneva se nahajamo. V popoldanskem času so temperature najvišje. To pomeni, da so tudi temperature goriv takrat visoke, saj pride v njih do velikega upada vlage ter relativne vlažnosti v zraku. Tako lahko le z malo dovedene toplote pride do vžiga [17].
Naslednji od elementov, ki ga uvrščamo med podnebne razmere, je veter. Tako kot temperatura ima tudi veter močan vpliv na vedenje požara. Ta lahko spreminja svojo smer ter intenziteto skozi cel dan, zaradi česar ne moremo predvideti poteka gorenja. Do največjih sprememb pride v popoldanskem času, ko razmere veljajo za najbolj nestabilne [17].
Veter ima več lastnosti, ki vplivajo direktno na razvoj požara. Ena izmed teh je lastnost, ki poskrbi za povečano zalogo zraka, kar se kaže v pospešenem gorenju. Pomaga pri odstranitvi površinske vlage na gorivih, kar omogoči njihovo hitrejše sušenje. Ustvarja tudi zračni pritisk, ki poskrbi za fizično premestitev nastalega ognja ter toplote na ostala goriva, ki še niso prišla v stik z ognjem. Tako postane več goriva dostopnega za vžig, saj je le ta zaradi dovajane toplote bolj suho in lahko doseže vžigno temperaturo hitreje, kot če bi ogenj prišel v stik z gorivom, ki vsebuje več vlage. Veter je lahko poleg že omenjenih lastnosti tudi zelo sunkovit. Njegovo delovanje omogoči požaru hiter preskok na vrh dreves v krošnje, poleg tega pa mu omogoči tudi preskakovanje ovir, ki bi v normalnih okoliščinah preprečile širjenje požara. Med požarom lahko veter nosi okoli tudi iskrice ter s tem povzroči njegovo dodatno širjenje [17].
Tudi stanje atmosfere vpliva na potek gorenja. Ta pokriva celotno zemljino površino in je sestavljena iz različnih plinov, kjer prevladuje dušik z 78 %, sledi kisik z 21 %, 1 % pa predstavljajo ostali plini. Atmosfera je razdeljena na več slojev in sicer na stratosfero, mezosfero, termosfero ter ionosfero. Ljudem je za življenje pomembna troposfera, ki se glede na razporeditev slojev nahaja najnižje. Znotraj njenega območja prihaja do raznih vremenskih sprememb, v primerjavi z ostalimi ima tudi največjo gostoto zraka ter dosega najvišje temperature. Višje ko gremo, bolj redek postaja zrak in nižje so temperature.
Zaradi teh lastnosti so tudi pogoji za gorenje slabši, predvsem zaradi manjše gostote zraka [18].
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
16
V atmosferi je stalno prisotna tudi vlaga, ki prav tako vpliva na potek gorenja. Večja kot je njena vsebnost v zraku, večja je vlažnost goriv. To torej pomeni, da so pogoji za nastanek ter razvoj požara ob povečani vlažnosti slabi. Tudi padavine lahko neposredno povežemo z vlažnostjo goriv ter relativno vlažnostjo, saj te poskrbijo, da so površine goriv navlažene, in s tem preprečijo vžig. Relativno vlažnost uporabljamo za določanje stopnje vlažnosti zraka, pomeni pa razmerje med absolutno ter nasičeno vlažnostjo zraka pri določeni temperaturi. Ko relativna vlažnost doseže 100 % pride do nastanka megle ali padavin. Zaradi tako velike koncentracije postane vodna para v zraku nasičena, kar povzroči nastanek kapljic [17].