Elka Ja~eva‑Ul~ar (Skopje)
11podgrupi i toa: a) ojkonimi obrazuvani od nepersonalni imenki i b)
ojkonimi obrazuvani od personalni imenki.
1. I a. Ojkonimi obrazuvani od nepersonalni imenki Vo ovaa grupa se izdvojuvaat dve grupi ojkonimi i toa:
1. I a. 1. Ojkonimi obrazuvani od toponomasti~ki apelativi; i 1. I a. 2. Ojkonimi obrazuvani od netoponomasti~ki apelativi.
1. I a. 1. Ojkonimi obrazuvani od toponomasti~ki apelativi gi podelivme vo slednive podgrupi:
1. i a.1.1. Ojkonimi izvedeni od fiziografski termini 1. I a.1.1.1. Ojkonimi izvedeni od orografski termini
Vo ovaa podgrupa vleguvaat ojkonimite: Gali{te (: gali{te 'golo mesto, kamewar'), Kamenica, Klisura, Pe{tera, Pe{ternica, Prosek, Tremnik (: trem 'skrito, sen~esto mesto'), ^elevec (: ~elo 'preden del od rid, planina, ramno i golo mesto na planina, ramninka me|u dva rida');
Vol~i Dol, Kamen Dol, Gorni Promet (: *promet 'mesto od kade {to se pominuva, se prefrla; prevalec'), Dolni Promet, Poro Dol.
1. I a.1.1.2. Ojkonimi izvedeni od hidrografski termini
1. I a.1.1.2.1. Ojkonimi obrazuvani od hidrografski termini so koi se ozna~uvaat iste~ni vodi se slednive: Klu~, Kesendre (: tur. gl.
kesmek'se~e, prese~uva' + im. dere 'reka, dol'), Marena (: supstr. mara 'voda, reka'),4 Slatina, Sopot.
1. I a.1.1.2.2. Ojkonimi koi se obrazuvani od hidrografski termini so koi se ozna~uvaat neiste~ni vodi se: Gli{i} (:*glivosek 'glibavo, mo~urlivo mesto {to go prese~uva reka ili pat' (: prsl. *gliva 'gaba, pe~urka', supstantivizirana pridavka obrazuvana so sufiksot ‑1o od ie. koren *glei‑ 'lepi, ma~ka' + ‑sek : prsl. gl. *sěk‑ti 'se~e'),5 Krivolak (: krivolaka < kriv(a) < prsl. *krivъ i imenkata laka < prsl. *lèka so na~ewe 'zaliv, mo~uri{te'),6 Mokli{ta, Raec, Rajnica (: prsl. *rajь 'blatno mesto'),7 Resava (: resa 'blatesto mesto, blato')8 i Timjanik (:
prsl. *timěn† 'glibavo, mo~urlivo mesto').9
3 B. Vidoeski, Geografskata terminologija vo dijalektite na makedonski‑
ot jazik, Skopje 1999, 171.
4 Q. Stankovska, Neslovenski apelativi vo makedonskata toponimija, Zb.
referati od XXIX Nau~na konferencija odr`ana vo Ohrid , 19‑20 avgust 2002, Skopje 200, 46.
5 Q. Stankovska, Makedonska ojkonimija, kn. 1, Skopje 1995, 66‑68.
6 V. Despodova, E. Ja~eva‑Ul~ar, S. Novotni, M. ^i~eva‑Aleksi}, Staroslo‑
vensko‑makedonski re~nik, Prilep ‑ Skopje 1999, 214.
7 D. Brozović, Nazivi za blatišta i njihovi toponimijski odrazi u hrvatskome jeziku, Folia onomastica Croatica, knj. 8, Zagreb 1999, 32; E. Ja~eva‑Ul~ar, Za nekoi ojkonimi od Tikve{kiot region, sp. Balcanoslavica 30‑31, Prilep 2002, 206–208.
8 Sp. rus. dijal. rÔsa 'vla`no mesto, blato' kaj M. Fasmer, Ïtimologi~eskiŸ slovarÝ russkogo Ôzìka, III, Moskva 1987, 539,
9 D. Brozović, Nazivi za blatišta i njihovi toponimijski odrazi u hrvatskome jeziku, Folia
jezikoSLovnizAPiSki13•2007•1–2
12
1. I a.1.1.3. Ojkonimi izvedeni od termini so koi se ozna~uvaat vidovi po~va i minerali
Vo ova grupa vleguvaat ojkonimite: Brusnik, Mramor, Pepeli{te;
Demir Kapija (: tur. demir '`elezo)'.
1. I a. 1. 2. Rastitelen i `ivotinski svet
1. I a. 1.2.1. Ojkonimi vo ~ija osnova se vlo`eni fitonimi, nazivi na delovi od rastenija i plodovi
Na ovaa grupa i pripa|aat slednive ojkonimi: Vrbnica, Dabni{ta, Dra~evica, Dren, Drenovo, Duwica, Grnikovo (: granika 'bel dab, leten dab, Quercus pedunculata'),10 Ele{nica, Konopi{te, Kopri{nica (: prsl.
*kopriva/*kropiva), Kore{nica (: prsl. *korę), Lipa, Metlica, Rakita, 'R`anovo, Sirkovo (: sirka 'drvo so `oltokafeni sitni tvrdi plodovi, so golemina na badem, Zizifus vulgaris'), Tikve{, Trstenik, Hra{tani;
Mrzen Oraovec.
1. I a.1. 2.2. Ojkonimi vo ~ija osnova se vlo`eni {umski termini Takvi se ojkonimite: Knino (: prsl. *k†n†/*k†nÝ 'penu{ka, {uma, prese~eno drvo')11 i Kurija (: tur. im. koru 'mala gora, {umi~ka').
1. I a.1. 2.3. Ojkonimi vo ~ija osnova se vlo`eni zoonimi Tuka spa|aat ojkonimite: Gavran, Rakovec; Vol~i Dol.
1. I a.1. 3. Ojkonimi vo ~ija osnova se vlo`eni apelativi so koi se imenuvaat objekti izgradeni od ~ovekot so specijalna namena
Vo ovaa grupa gi pomestivme slednive ojkonimi: Bawa, Begni{te, Bunar~e, Majden, Ko{arka i Kletovnik.
1. i a.1. 4. Ojkonimi obrazuvani od apelativi so koi se imenuva imot {to i pripa|a na op{testvenata zaednica
Vo ovaa podgrupa se nao|aat slednive ojkonimi: ^iflik; Bizov
^iflik, Budur ^iflik i Jankov ^iflik.
1. I a.1. 5. Ojkonimi vo ~ija osnova se vlo`eni apelativi so koi se imenuvaat sakralni objekti
Vo ovaa grupa vleguvaat ojkonimite: Manastir i Manastirec.
1. I a.1. 6. Ojkonimi vo ~ija osnova se vlo`eni apelativi so koi se imenuvaat administrativni celini
Ovaa grupa e pretstavena so ojkonimite: Gradi{te, Enborija (gr~.
'podgradie') i Palikura (: gr~. prid. palaiÒj 'star' i gr~. im. cwr…on 'selo', t.e. 'staro selo').12
1. I a. 2. Ojkonimi {to se obrazuvani od netoponomasti~ki apelativi:
Onomastica Croatica, knj. 8, Zagreb 1999, 4.
10 Sp. bug. t. Granikovec, Trojansko kaj N. P. Kova~ev, ToponimiÔta na TroÔn‑
sko, SofiÔ 1969, 120.
11P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, II, Zagreb 1972, 108; M.
Fasmer, Ïtimologi~eskiŸ slovarÝ russkogo Ôzìka, II, Moskva 1967, 262.
12Sp. ojkonim Paleohori, selo vo Grebenskata kaza, kaj V. KÍn~ov, Izbrani proizvedeniÔ, t. II, SofiÔ 1970, 575.
jezikoSLovnizAPiSki13•200 7•1–2
13 1. I a. 2. 1. {to imenuvaat meteorolo{ki pojavi: Do{nica;
1. I a. 2. 2. apelativi so koi se imenuvaat alati: Klinovo i [ivec; i 1. I a. 2. 3. apelativi so koi se imenuvaat delovi od ku}a: Demir Kapija.
1. I b Ojkonimi obrazuvani od personalni apelativi
Vo ovaa grupa se izdvoija samo onie ojkonimi vo ~ija osnova se vlezeni apelativi so koi{to se imenuvaat zanimawa: Muti~ani (pl.
od im. moti~anin 'onoj {to vr{i merewe na lozja'), Orizari i Fari{ (:
arap. im. faris 'java~, kowanik, vitez');13 Sveti Vra~i (: vra~ 'lekar').
1. II Ojkonimi obrazuvani od pridavski osnovi.
Vo ovaa grupa se pomesteni onie ojkonimi vo koi se vgradeni pridavki {to ozna~uvaat:
1. II 1. golemina: Veli~ani; Golemo Polo{ko, Malo Polo{ko;
1. II 2. polo`ba: Gorna Bo{ava, Gorni Disan, Gorni Promet, Dolna Bo{ava, Dolni Disan, Dolni Promet;
1. II 3. starost: Palikura (Staro Selo) 1. II 4. oblik na objektot: Krivolak;
1. II 5. boja: Crveni Bregovi;
1. II 6. svojstva na ~ovekot: Besvica (: besen), Bo{avica (bos), Grbavec (: grbav), Pravednik (: praveden); Sveta Petka, Sveti Vra~i, Sveti Dimitri (: svet)
1. III Ojkonimi obrazuvani od glagolski osnovi: Kesendre; Mrzen Oraovec (: gl. mrzne).
1. IV Ojkonimi obrazuvani od predlozi: Enborija (: slo`. gr~.
im. ™mpore…a < ™npore…a < predlog ™n‑ 'vo', no i 'pod' + pore…a 'naselba,
`iveali{te', odnosno 'podgradie').
2. Ojkonimi {to se obrazuvani od onimi
Vo vtorata pogolema grupa ojkonimi, naslovena kako Ojkonimi {to se obrazuvani od onimi se izdvoija slednive podgrupi:
2. i Ojkonimi obrazuvani od antroponimiski osnovi
Vo ovaa grupa se smesteni ojkonimite {to se obrazuvani od:
2. I 1. ma{ki li~ni imiwa: Barovo (: Baro), Bohula (: Bohul), Vata{a (: Vatah), Ve{je (: Uvet), Vla{evo (: Vlah), Debre{te (: Debret), Disan (: Disan), Dobrotino (: Dobrota), Drago`el (: Drago`el), Dradwa (: Drag), Zle{evo (: Zle{), Zle{ta (: Zleta), Jano{evo (:
Jano{), Kalawevo (: Kalaw), Krwevo (: Krwe), Kru{evica (: Kru{e), Kumani~evo (: koumanicq14), Radwa (: Rad), Ro`den (: Ro`d), Rosoman (:
Rosoman), Legovo (: Lego), Negotino (: Negota), Porovi~ (: Porovit),
13Q. Stankovska, Sufiksite ‑j√‑, ‑√j√‑, ‑Í vo makedonskata toponimija, Sko‑
pje 2002, 405.
14V. Mo{in, Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Make‑
donija, t. I, III, IV, Skopje 1975‑1981, 07. Ova ime sp. so starite slovenski l.
jezikoSLovnizAPiSki13•2007•1–2
14
Pr`devo (: Pr`de), Strma{evo (: Strma{), Stragovo (: Strago), Tu{anec (: Tu{an ), Hohovo (: Hoho), [eoba (< *[ejova : [ejo), [e{kovo (: [e{ko); Bizov ^iflik (: Bizo), Budur ^iflik (: Budur), Jankov
^iflik (: Janko), Poro Dol (: Poro).
2.I.2. imiwa na svetci: Sveta Petka, Sveti Vra~i, Sveti Dimitri;
2.I.. familijarni imiwa: Bojan~i{te, Voj{anci, Dobruni{ta,
@eli{ta, Ko{arci, Miranovci, Ribarci, Hranislavci, Xidi‑
mirci.
2. ii Ojkonimi obrazuvani od drugi toponimi: Bistrenci (: *Bis‑
treni < top. *Bistra), Bru{ani (: *Brus), Vozarci (: *Vozari < antr.
*Vozar < ap. vozar 'lice koe prevezuva stoka so kola, ko~ixija, kiraxija, prevoznik' ili 'lice koe pravi vozovi, koli'15), Dublani (: top. *Dubla <
ap. dubla 'dupka, spila, dlaboka dolina, pe{tera'), Iberli (: *Bert < ap.
bert16 'nepristapno, te{ko proodno mesto'), Kavadarci (: *Kavadari <
antr. Kavadar < ap. kavadar 'lice koe se zanimava so pravewe nametki od skapocen materijal'),17 Kukuri~ani (: *Kukurica < antr. Kukur18), Nevolani (: *Nevol < antr. Nevol), Mre`i~ko (: *Mre`ica < dem. ap.
*mre`ica), Polo{ko (: *Polog < ap. polog), ^emersko (: *^emer < antr.
*^emer ).
Morfolo{ko‑strukturna klasifikacija na ojkonimite od Tikve{kiot region
Ojkonimite od Tikve{ijata, od strukturno morfolo{ki aspekt, mo`at da se podelat vo dve osnovi grupi: I Ednokomponentni i II Dvokomponentni. Ednokomponentnite se delat na 1. Nederivirani toponimi (primarni) i 2. Derivirani toponimi (sekundarni), dodeka dvokompnentnite naj~esto se izrazeni so imenska grupa sostavena od pridavka vo funkcija na atribut i imenka, kako centar na imenskata grupa.
i 1. Ednokomponentni nederivirani ojkonimi
Nederiviranite toponimi nastanuvaat so toponimizacija na apelativi i onimi, a ovoj model na sozdavawe toponimi pretstavuva najelementaren na~in za sozdavawe toponimi,19 koj e prakti~no i
imiwa : RasticÝ, PetricÝ, TodoricÝi dr.; B. Koneski, Makedonski mesta i imiwa, Skopje 1981, 84.
15Q. Stankovska, Makedonska ojkonimija, kn. 2, Skopje 1997, 49.
16O. T. Mol~anova, Istori~eskaÔ svÔzÝ tÓrkskoŸ toponimii Gornogo Al‑
taÔ i Tuvì, Istori~eskaÔ onomastika, Moskva 1977, 274.
17Q. Stankovska, Makedonska ojkonimija, kn. 1, Skopje 1995, 124–125.
18Ova ime kaj nas se zasvedo~eno vo eden zapis od 102 godina vo slednov kon‑
tekst: dragoslavq, koukourovq zetq. V: L. R. P. Petit, B. Korablev, Actes de Chilandar, Sanktpeterburg 1911, 98.
19P. Šimunović, Toponimija otoka Brača, Supetar 1972, 241.
jezikoSLovnizAPiSki13•200 7•1–2
15