32
5 RAZPRAVA
V raziskavi, ki je bila izvedena med študenti babištva in zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, smo pri študentih s spletnim vprašalnikom preverili poznavanje različnih metod kontracepcije. Vprašalnik so študentje izpolnili s povprečnim rezultatom 57,76 %, kar pomeni, da je znanje študentov o kontracepciji zadostno, če upoštevamo splošni kriterij za ocenjevanje znanja. Študentje babištva so vprašalnik rešili s povprečjem 66,29 % (dobro), študentje zdravstvene nege s povprečjem 53,43 % (zadostno).
Pozitivna je ugotovitev, da več kot polovica študentov ve, da je kontracepcija vsaka metoda ali pripomoček za preprečevanje neželene nosečnosti in s tem omogoča načrtovanje in razporejanje rojstva (Jain, Muralidhar, 2011) Vedo, katere hormone vsebujejo hormonske metode kontracepcije, da je edina metoda, ki nudi zaščito pred SPO, kondom (ACOG, 2018a), in vedo, da uživanje oralne kontracepcije povzroči spremembe na rodilih, kot so zmanjšano izločanje gonadotropnih hormonov v jajčnikih, v jajcevodih se zmanjša peristaltika, sluz materničnega vratu se zgosti in ovira gibanje semenčic, v maternici se stanjša sluznica in s tem onemogoča ugnezdenje zarodka (Kralj et al., 2016).
Študentje poznajo pregradne metode kontracepcije, poznajo vrste materničnega vložka, vedo, da je le-ta primeren tudi za ženske, ki še niso rodile (NIJZ, 2021) ter poznajo splošne pogoje za izvedbo sterilizacije. Zakonsko določena starostna meja za izvedbo sterilizacije je 35 let, izjeme so nujna zdravstvena stanja. Zahtevo za poseg mora odobriti komisija prve ali druge stopnje za UPN in sterilizacijo, zahtevo pa lahko vloži le razsodna oseba, pri kateri se bo postopek sterilizacije izvedel. Praviloma lahko oseba šele 6 mesecev po odobritvi komisije opravi postopek sterilizacije (NIJZ, 2019).
Negativna je ugotovitev, da več kot polovica študentov ne pozna neželenih učinkov uporabe kontracepcijskih tablet, kot so glavobol, omotica, slabost, nihanje razpoloženja, porast telesne teže, pojav vmesnih izcedkov in amenoreja, upad libida, občutljive prsi ter povečanje verjetnosti za nekatere vrste raka (rak materničnega vratu in dojk). Zelo redki zapleti so GVT, pljučna embolija, srčna in možganska kap (WHO/RHR, 2018; Kitič, 2014). Študentje ne poznajo žensk, pri katerih je kontraindicirana uporaba kontracepcijskih tablet. To so ženske, ki imajo obolenja srca in ožilja, raka dojk, doječe matere, ženske z zvišanim krvnim tlakom ali ITM (indeks telesne mase) nad 35, sladkorno boleznijo z zapleti, kadilke, starejše od 35 let, ženske z migrenami z avro, nekaterimi revmatičnimi obolenji (npr. sistemski eritematozni lupus) in obolenji jeter (NHS, 2019).
33
Več kot polovica študentov ni vedela, da se spermicidi lahko uporabljajo kot samostojna metoda kontracepcije, vendar je zaščita nizka (ACOG, 2018a), in so mnenja, da sterilizacija vpliva na menstrualni ciklus, čeprav sterilizacija nima vpliva na menstrualni ciklus (Kralj et al., 2016). Študentje ne vedo, kako se uporablja kontracepcijski obliž in ne poznajo kontraindikacij za uporabo kontracepcijske injekcije, kajti metode se ne priporoča ženskam, ki želijo kmalu zanositi, prav tako metoda ni primerna za najstnice, saj ženske končno kostno maso dosežejo okrog 30. leta starosti, stranski učinek uporabe pa je lahko zmanjšanje mineralne gostote kosti (Jackson, 2014).
Spletni vprašalnik je pokazal, da imajo študentje nezadostno znanje o kontracepciji v sili. V Sloveniji lahko v lekarnah postkoitalno tableto brez recepta kupijo ženske, starejše od 16 let, mlajše od 16 let pa za nakup potrebujejo beli (samoplačniški) zdravniški recept, ki ga napiše ginekolog ali osebni zdravnik, tableto je potrebno vzeti v 72 urah (Cafuta Hlušička, 2013).
Raziskava je omogočila primerjavo znanja o kontracepciji med študenti babištva in zdravstvene nege. Študentje babištva so v raziskavi dosegli boljši rezultat od študentov zdravstvene nege. Raziskava je pokazala, da študentje babištva veliko bolje poznajo pregradne metode kontracepcije, vedo, kakšne spremembe na rodilih povzroči hormonska terapija ter njene neželene učinke, veliko bolje poznajo naravne metode kontracepcije, vrste maternična vložka in vpliv sterilizacije na žensko telo ter pogoje za izvedbo posega.
Študentje zdravstvene nege veliko bolje poznajo uporabo kontracepcijskih obližev in kontracepcijskih injekcij. Največje odstopanje med študenti babištva in zdravstvene nege je bilo znanje o naravnih metodah kontracepcije in sterilizaciji.
Raziskava je kljub zbranim rezultatom imela nekatere pomanjkljivosti. Spletni vprašalnik je rešilo več študentov zdravstvene nege kot študentov babištva. Če bi bilo število študentov enako, bi rezultati lahko bili drugačni, prav tako bi se rezultati lahko razlikovali, če bi bili odgovori prostega (študent odgovor napiše sam) in ne izbirnega tipa. Vprašalnik so izpolnili le študentje Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Študij babištva v Sloveniji poteka le na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, študij zdravstvene nege pa izvajajo tudi druge fakultete zdravstvenih ved, zato bi raziskavo lahko dopolnili tudi z odgovori teh študentov in med seboj primerjali rezultate. Lahko bi v raziskavo vključili tudi študente medicine.
Raziskavo bi lahko razširili tudi na že zaposlene zdravstvene delavce, ki delajo na področju reproduktivnega zdravja žensk (npr. ginekološki dispanzer) in primerjali njihovo poznavanje kontracepcije in poznavanje kontracepcije med študenti, ki so bodoči zdravstveni delavci. V
34
raziskavi so bila študentom postavljena vprašanja tudi o metodah kontracepcije, ki v Sloveniji niso na voljo in jih verjetno zato tudi slabše poznajo. Znanje študentov bi lahko izboljšali tako, da bi tekom izobraževanja namenili večji poudarek vsebinam o kontracepciji, še posebej pri predmetih, kot so ginekologija, porodništvo, dispanzersko varstvo in javno zdravje, saj pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja predstavlja zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami (SPO) in neželeno nosečnostjo. Večji poudarek je potrebno nameniti metodam, ki so na voljo v Sloveniji, predvsem tistim, ki se jih pari najpogosteje poslužujejo, ter predstaviti metode, ki so na voljo v tujini. K boljšemu poznavanju kontracepcije med študenti bi lahko prispevala tudi predmeta, kot sta anatomija in fiziologija, ker določene metode kontracepcije, predvsem naravne metode, zahtevajo dobro poznavanje anatomije in delovanje reproduktivne funkcije telesa.
35
6 ZAKLJUČEK
Preverjanje znanje o poznavanju kontracepcije med študenti je pokazalo, da imajo le-ti kot bodoči zdravstveni delavci zadostno znanje o kontracepciji. Študentje babištva so dosegli boljši rezultat, ki dokazuje, da imajo dobro znanje o kontracepciji, vendar je na določenih področjih njihovo znanje še vedno pomanjkljivo. V svetu je trenutno na voljo 15 metod kontracepcije, zato si lahko posameznik izbere tisto, ki mu najbolj ustreza. Po podatkih NIJZ iz leta 2014 je v Sloveniji najpogosteje uporabljena hormonska metoda kontracepcije, ki jo uporablja več kot 77.000 uporabnic, zato podatek, da študentje ne poznajo kontraindikacij in neželenih učinkov hormonske kontracepcije, ni vzpodbuden.
Zdravstveni delavci (babice, medicinske sestre), ki delajo na področju zdravstvenega varstva žensk, bi morali dobro poznati metode kontracepcije, njihove prednosti in slabosti, saj se ljudje pogosto obračajo po nasvet ravno nanje. Znanje o kontracepciji je pomembno predvsem zato, ker kontracepcija preprečuje neželeno nosečnost in možnost okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi ter omogoča načrtovanje družine. Rezultat spletnega vprašalnika je pokazal, da bi lahko tekom izobraževanja namenili večji poudarek zdravi spolnosti in kontracepciji, ki je trenutno dostopna. Večina splošne populacije ob omembi kontracepcije najprej pomisli na kontracepcijske tablete in kondom, zato bi zdravstveni delavci morali več promocije nameniti tudi ostalim metodam kontracepcije, saj so tudi te zanesljive in učinkovite.
Boljši rezultat študentov babištva dokazuje, da imajo babice pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji ženske, družine in širše družbene skupnosti. Tudi definicija poklica babice, ki jo je sprejela Mednarodna zveza babic (ICM) leta 2011, omenja to, da delovanje babice vključuje prenatalno vzgojo, pripravo na odgovorno starševstvo, posega pa tudi na področje zdravja žensk, spolnega ali reproduktivnega zdravja ter zdravja otrok.
36
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
ACOG – The American College of Obstetricians and Gynecologists (2018a). Barrier methods of birth control: spermicide, condom, sponge, diaphragm, and cervical cap.
Dostopno na: https://www.acog.org/womens-health/faqs/barrier-methods-of-birth-control-spermicide-condom-sponge-diaphragm-and-cervical-cap <3. 9. 2021>.
ACOG (2018b). Combined hormonal birth control: pill, patch, and ring.
Dostopno na: https://www.acog.org/womens-health/faqs/combined-hormonal-birth-control-pill-patch-ring <7. 8. 2021>.
ACOG (2019). Sterilization for women and men.
Dostopno na: https://www.acog.org/womens-health/faqs/sterilization-for-women-and-men
<1. 12. 2021>.
Cafuta Hlušička E (2013). Ko je že skoraj prepozno. Naša lekarna 70(1): 50–5.
Calimag MMP, Gamilla MCZ, Dirige EAT, Hazel D, Dubouzet RVC, Dumaual CMJ, Duncan KDL (2020). Natural family planning methods: a scoping review. J Soc Health 3(1):
39–75.
Cameron S (2017). Gynaecology by Ten Teachers. 20th ed. Boca Raton: CRC Press.
Colquitt CW, Martin TS (2015). Contraceptive methods: a review of nonbarrier and barrier products. J Pharm Pract 30(1): 130–5. doi: 10.1177/0897190015585751
Hatcher RA, Zieman M, Lathrop E, Haddad L, Allen AZ (2019). Female-controlled barrier methods. Managing contraception 2019-2020: for your pocket. 15th ed. Tiger: Bridging the Gap Foundation, 83–7.
Higgins JA, Smith NK (2016). The sexual acceptability of contraception: reviewing the literature and building a new concept. J Sex Res 53(4–5): 417–56.
doi: 10.1080/00224499.2015.1134425
37
Jackson K (2014). Conraception and sexual health in a global society. In: Marshall J, Raynor M, eds. Myles Textbook for Midwives. 16th ed. London: Churchill Livingstone Elsevier, 569–88.
Jain R, Muralidhar S (2011). Contraceptive methods: needs, options and utilization. J Obstet Gynaecol India 61(6): 626–34.
doi: https://dx.doi.org/10.1007%2Fs13224-011-0107-7
Kitič T (2014). Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije – Navodila za bolnike.
Dostopno na: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/I-301-29.pdf <20. 12.
2021>.
Kralj N, Gašperlin T, Kastelic K (2016). Zdravstvena nega v ginekologiji in porodništvu:
učbenik za modul Zdravstvena nega za vsebinski sklop Zdravstvena nega ženske in zdravstvena nega pacientke z ginekološkimi obolenji v programu Zdravstvena nega. 1. izd.
Ljubljana: Grafenauer.
Marston CA, Church K (2016). Does the evidence support global promotion of the calendar-based standard days method® of contraception. Contraception 93(6): 492–7.
NHS – National Helth Service (2019). What is contraception.
Dostopno na: https://www.nhs.uk/conditions/contraception/what-is-contraception/
<20. 12. 2021>.
NHS (2021). Natural family planning (fertility awareness).
Dostopno na: https://www.nhs.uk/conditions/contraception/natural-family-planning/
<1. 12. 2021>
NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje (2014). 26. september 2014: Svetovni dan kontracepcije.
Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/26-september-2014-svetovni-dan-kontracepcije
<6. 1. 2021>.
38
NIJZ (2019). Zdravstveno varstvo na sekundarni in terciarni ravni.
Dostopno na:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/6.4_sterilizac ije_2019.pdf <9. 7. 2021>.
NIJZ (2021). Kontracepcija.
Dostopno na: https://www.tosemjaz.net/clanki/kontracepcija/ <9. 7. 2021>
Smoley BA, Robinson CM (2012). Natural family planning. Am Fam Physician 86(10):
924–8.
Sundstrom BL, Cara Delay C (2020). Birth control: what everyone needs to know. 1st ed.
Oxford: Oxford University Press.
Trussell J (2011). Contraceptive failure in the United States. Contraception 83(5): 397–404.
doi: 10.1016/j.contraception.2011.01.021
Unseld M, Rötzer E, Weigl R, Masel EK, Manhart MD (2017). Use of natural family planning (NFP) and its effect on couple relationships and sexual satisfaction: a multi-country Survey of NFP users from US and Europe. Front Public Health 42(5).
doi: 10.3389/fpubh.2017.00042
WHO/RHR – World Health Organization Department of Reproductive Health and
Research, Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health/CCP – Center for Communication Programs, Knowledge for Health Project (2018). Family planning: a global handbook for providers. 3rd ed. Baltimore and Geneva: CCP and WHO.
ZZUUP − Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, Ur L RS 11/77, 42/82 in 70/00.
Zorea AW (2012). Birth control (health and medical issues today). Westport: Greenwood.
8 PRILOGE
8.1 Spletni vprašalnik
Pozdravljeni!
Sem Nuša Žist, študentka babištva, in pišem diplomsko nalogo z naslovom Poznavanje kontracepcije med študenti babištva in zdravstvene nege. Ljudje se po nasvet o izbiri metode kontracepcije pogosto obrnejo na ginekologe, prav tako tudi na preostale zdravstvene delavce (babice, medicinske sestre), ki delajo na področju zdravstvenega varstva žensk, zato je pomembno, da so ti seznanjeni s posameznimi metodami kontracepcije in poznajo njihove prednosti ter slabosti.
Zanima me, kakšno znanje o kontracepciji imajo študenti zdravstvene nege in babištva na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, zato vas prosim, če lahko izpolnite vprašalnik in mi tako pomagate pri izdelavi zaključnega dela. Vsa vprašanja, pri katerih je možnih oz. pravilnih več odgovorov, imajo to dopisano.
Želim vam veliko uspeha in znanja pri reševanju!
1. Spol:
Moški.
Ženski.
2. V študijskem letu 2020/ 2021 sem obiskoval/a:
1. letnik zdravstvene nege.
1. letnik babištva.
2. letnik zdravstvene nege.
2. letni babištva.
3. letnik zdravstvene nege.
3. letnik babištva.
3. Kaj je kontracepcija?
Vsaka metoda ali pripomoček za preprečevanje neželene nosečnosti, ki omogoča načrtovanje in razporejanje rojstva.
Vsaka metoda ali pripomoček, ki ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami.
4. Kateri hormon zraven estrogena vsebuje hormonska kontracepcija?
Beta hCG (humani horionski gonadotropin).
Oksitocin.
Prolaktin.
Progesteron.
5. Katera od naštetih metod ni metoda pregradne kontracepcije?
Kontracepcijska gobica.
Femidom.
Kontracepcijska mreža.
Spermicidi.
6. V čem se razlikujeta cervikalna kapica in diafragma?
Cervikalna kapica je manjša od diafragme in se tesno prilega materničnemu ustju
Cervikalna kapica je večja od diafragme in v celoti prekrije maternični vrat.
7. Katera metoda nudi zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi?
Ženski kondom (femidom).
Kondom.
Kontracepcijske tablete.
Diafragma.
IUD (maternični vložek).
8. Ali se spermicidi lahko uporabljajo kot samostojna kontracepcijska metoda?
Da, spermicidi se lahko uporabljajo samostojno, vendar je zanesljivost nizka.
Ne, spermicide se vedno uporablja le v kombinaciji z drugimi metodami kontracepcije (npr. diafragma).
9. Kakšne spremembe na rodilih povzroči oralna hormonska terapija?
1) V maternici se sluznica stanjša/ odebeli.
2) Sluz materničnega vratu postane redkejša/ gostejša.
3) V jajcevodih se peristaltika poveča/ zmanjša.
10. Kateri so neželeni učinki kontracepcijskih tablet?
Glavobol in upad libida.
Slabost in povečana verjetnost za raka materničnega vratu.
Porast telesne teže in nastanek krvnih strdkov.
Vse od naštetega.
11. Pri katerih ženskah ni kontraindicirana uporaba kontracepcijskih tablet?
Ženske z obolenjem srca in ožilja.
Ženske z zvišanim krvnim pritiskom.
Ženske z ITM ≥ 35.
Ženske s sladkorno boleznijo z zapleti.
Kadilke starejše od 35 let.
Ženskam s sistemskim eritematoznim lupusom.
Ženske, ki so imele 3 ali več carskih rezov.
12. Na koliko dni se menja kontracepcijski obliž?
1-krat na 7 dni.
1-krat na 14 dni.
1-krat na 21 dni.
1-krat na 28 dni.
13. Katerim ženskam se ne priporoča uporabe kontracepcijske injekcije?
Doječim materam.
Mladim ženskam (mlajše od 25 let).
Profesionalnim športnicam.
14. V kolikšnem času po nezaščiten spolnem odnosu se priporoča, da ženska vzame postkoitalno tableto (pogovorno »jutranja tabletka«)?
12 ur.
24 ur.
48 ur.
72 ur.
15. Kdo lahko v slovenskih lekarnah kupi postkoitalno tableto?
Le ženske, ki so starejše od 14 let.
Le ženske, ki so starejše od 16 let.
Le ženske, ki so starejše od 18 let.
Vedno je potrebno priložiti beli (samoplačniški) zdravniški recept.
Lahko jo kupi polnoletni partner in pove, da je za njegovo partnerko.
16. Katero vrsto materničnega vložka poznamo zraven hormonskega?
Lubriciran maternični vložek.
Maternični vložek z živim srebrom.
Maternični vložek z bakrom.
Maternični vložek s titanom.
17. Ali lahko maternični vložek uporabljajo tudi ženske, ki še niso rodile?
Da.
Ne.
18. Katera od naštetih metod sodi med naravne metode kontracepcije?
Metoda luninih men.
Uporaba ribjega mazila.
Billingsova metoda.
Izpiranje nožnice.
19. Katera metoda naravne kontracepcije je opisana?
»V plodnih dnevih estrogen povzroči mehčanje, odpiranje in dvig materničnega vratu, v času neplodnih dni pa progesteron povzroči spust in otrdelost materničnega vratu.«
Simto-termalna metoda.
Ogino-Knausova metoda.
Samopregled materničnega ustja.
Fern test.
Koledarska metoda.
20. Ali ima sterilizacija vpliv na menstrualni ciklus ženske?
Da.
Ne.
21. Pri kateri starosti se oseba lahko odloči za sterilizacijo in koliko mesecev po odobritvi komisije lahko oseba opravi postopek?
Po 30. letu starosti, 4 mesece po odobritvi komisije.
Po 35. letu starosti, 6 mesecev po odobritvi komisije.
Po 40. letu starosti, 8 mesecev po odobritvi komisije.
Po 45. letu starosti, 6 mesecev po odobritvi komisije.
Hvala za sodelovanje!
Upam, da vam je vprašalnik predstavljal izziv, s katerim ste preverili svoje poznavanje kontracepcije.
Nuša Žist