30
5 RAZPRAVA
Iz pregleda literature lahko razberemo, kako pomembno je ustrezno prepoznavanje simptomov in znakov hude alergijske reakcije ter pravilen pristop in ukrepanje ob tem.
Simptomi in znaki se lahko pojavijo v različnih kombinacijah, zato je za laika, v tem primeru učitelja, še toliko težje prepoznati alergijsko reakcijo, predvsem ko otrok običajno nima znanih alergij. Pri učitelju je odločilnega pomena, kako hitro bo k otroku pristopil, poklical na številko 112, odstranil alergen, poskrbel za zavest, dihanje in prosto dihalno pot, pravilno uporabil samoinjektor adrenalina in začel s TPO v primeru prenehanja dihanja in ustrezno ravnal ob nastopu anafilaktičnega šoka (Malić et al.. 2019).
Pomembno je razlikovati običajno alergijsko reakcijo od anafilaktičnega šoka. Pri alergijski reakciji pri alergiku opazimo kožne znake, kot so koprivnica, otekanje obraza in gastrointestinalni simptomi, kot so krči, bolečine in driska. Pri anafilaktičnem šoku pa so poleg navedenih znakov in simptomov prisotni še življenjsko ogrožajoči znaki, ki se razvijejo vzporedno in prizadenejo predvsem dihala, kot so težave z dihanjem, kratka sapa, piskanje in oteklina dihalnih poti ter krvni obtok, kar se kaže s padcem krvnega tlaka, kolapsom in šokom (IFRC – Allergic reaction and anaphylaxis, 2020).
S kritičnim pregledom literature lahko vidimo, da se postopki prve pomoči pri alergijskih reakcijah med posameznimi viri ne razlikujejo veliko. Malić in sodelavci (2019) so poudarili pristop k alergičnemu otroku po shemi VODDO in takojšen klic na številko 112, medtem ko je Ploj (2007) izpostavil kot prvi ukrep odstranitev alergena, klic na 112 pa, ko prepoznamo prve znake angioedema ali anafilaksije. Vsi viri poudarjajo pomen uporabe samoinjektorja adrenalina. Organizacija IFRC (2020) je v svojem zborniku poudarila pomen vsakodnevnega nošenja samoinjektorja adrenalina s sabo, predvsem pri znanih in hudih alergikih. Veliko staršev in učiteljev kljub temu ne zna pravilno uporabiti samoinjektorja, vendar sta v vseh virih jasno opisana namen in način njegove uporabe. Wilfox (2018) je navedel pomembnost položaja, v katerega bomo namestili otroka po alergični reakciji ali anafilaktičnem šoku. Malić s sodelavci (2019) in organizacija IFRC (2020) sta poudarila pomen anamneze po vzorcu SAMPLE ob ustrezni prvi pomoči, saj je pri otroku z alergijami izredno pomembno, kaj je zaužil oziroma kakšne so bile okoliščine dogodka glede na to, da je lahko alergen oziroma povzročitelj hrana, zdravilo, inhalant ali žuželka. V primeru prenehanja dihanja vsi viri navajajo začetek izvajanja TPO.
31
Pouessel in sodelavci (2017) so opredelili, da sta preventiva in obvladovanje alergijskih reakcij v osnovnih šolah postala javnozdravstveni problem v mnogih državah. Iz številnih držav poročajo o povečanemu številu anafilaktičnih primerov pri šoloobveznih otrocih. Na primer v Kanadi so od leta 2014 do 2015 poročali, da se je 8 % od 484 anafilaktičnih primerov na skupno dveh urgentnih pediatričnih oddelkih zgodilo v šoli. V Angliji in na Škotskem se je 17 % od 48 smrtnih primerov zaradi anafilaktične reakcije prav tako zgodilo v šolskem okolju.
Na Japonskem so v študiji, katere avtor je Kurebayashi (2017), s pregledom literature dokazali, da so učitelji na šolah, kjer so otroci, ki imajo predpisan samoinjektor adrenalina, bolj seznanjeni z njegovo uporabo in s prvimi ukrepi pri alergičnih reakcijah kot učitelji v šolah, kjer nimajo otrok z resnimi alergijami. Prav tako ugotovijo, da se nekateri učitelji kljub izobraževanju ne zavedajo resnosti simptomov hude alergijske reakcije ali anafilaksije.
Dubus in sodelavci (2019) so v študiji ugotovili, da je adrenalin premalo uporabljen pri anafilaktični reakciji pri otrocih.
Do podobnih ugotovitev so prišli tudi pri raziskavah v Združenih državah Amerike. Wahl in sodelavci (2015) so v študiji poudarili, da se glede na večje število alergij na hrano v osnovnih šolah skoraj vsak učitelj lahko sreča z anafilaktično reakcijo pri otroku. Dokazali so učinkovitost izobraževanja šolskega osebja ob prvih ukrepih pri hudih alergičnih reakcijah. Poudarili so pomanjkljivo izobraževanje kuharic, ki večkrat nimajo predstave o resnosti alergijskih reakcij pri otroku z alergijami. Kuharice imajo pomembno vlogo in odgovornost pri pripravi hrane za šolske otroke. Vključene so v preventivo pred pojavom anafilaktične reakcije pri otroku, ki je alergičen na hrano.
S pregledom literature ugotovimo, da je najbolj učinkovita preventiva pravočasno izobraževanje otroka, družine in učiteljev o resnosti bolezni ter ustreznih prvih ukrepih ob pojavu anafilaktične reakcije. Pomembno je izogibanje alergenom. Pri alergijah na pike žuželk lahko prakticiramo imunoterapijo s strupi žuželk. Pri alergijah na določena zdravila uporabimo proces desenzibilizacije. Pri alergijah na hrano je poleg izogibanja povzročitelja ključno zdravljenje simptomov (Wilfox et a., 2018).
Prisotne so določene izboljšave, kot so redni podatki o alergenih v živilih na etiketah in v različnih ustanovah, kot so šole in restavracije. Izdelujejo se različne nove smernice za anafilaksijo, katere avtorji so nacionalne in mednarodne organizacije za alergijo (Tanno &
Demoly, 2020).
32
Na podlagi kritičnega pregleda literature pridemo do zaključka, da bi bilo treba obvezen program usposabljanja prvih ukrepov pri anafilaktični reakciji izvajati v vseh šolah. Izvajati bi bilo treba izobraževalne seje, ki bi bile učinkovite šele dolgoročno (Ferran et al, 2020).
Vsem je skupen isti cilj, otroka rešiti izven življenjsko ogrožajoče situacije, olajšati njegovo težko dihanje, preprečiti šok in ga čim prej prepeljati v bolnišnico (IFRC – Shock, 2020).
33
6 ZAKLJUČEK
Alergija je pretiran odziv imunskega sistema na določeno tujo snov, ki jo imenujemo alergen. Večina alergijskih reakcij nastane zaradi nenamerne izpostavljenosti že poznanemu alergenu. Alergeni so lahko snovi, s katerimi smo posredno ali neposredno v stiku vsakodnevno. Lahko jih pojemo v obliki hrane ali zdravil, vdihnemo v obliki inhalantov ali pa povzročijo neposredno reakcijo na koži in sluznici.
Alergijsko reakcijo prepoznamo po tipičnem izpuščaju na koži, ki ga imenujemo koprivnica, opazimo solzne, rdeče oči in otekline po celem telesu. Pojavijo se bolečine v trebuhu, krči, bruhanje, driska, občutek cmoka v grlu, hripavost, oteženo požiranje, dušenje in hlastanje za zrakom. Slišimo piskajoče dihanje. Razvije se lahko v anafilaktični šok, pri katerem opazimo splošno hudo prizadetost, zmedenost in vznemirjenost, padec krvnega tlaka, omotico, možna je tudi nezavest. Pri vsaki alergijski reakciji so simptomi individualni.
Za učitelja, ki ima v razredu otroka z alergijo, je pomembno, da prepozna znake in simptome alergijske reakcije in pravilno ukrepa. Čim prej naj pokliče nujno medicinsko pomoč na številko 112 in aplicira samoinjektor adrenalina, ki naj ga bi imel otrok z znano alergijo vedno pri sebi.
S pomočjo pregleda strokovne literature smo odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ugotovili smo, da so simptomi in znaki alergijske reakcije ali anafilaktičnega šoka še vedno velikokrat neustrezno prepoznani, postavljena je napačna diagnoza, uporaba adrenalina pa je premajhna. Učitelj je v šoli odgovoren za svojega učenca in je v prvi pomoči obravnavan kot laik, torej je na mestu nesreče prvi in največkrat nima zadostnega znanja o prvih ukrepih glede na situacijo, v kateri se znajde. Zaradi pomanjkanja znanja so učitelji nesamozavestni, vendar je njihova zainteresiranost za izobraževanje velika.
Ob zaključku diplomskega dela smo dosegli zastavljene cilje. Velikokrat je zaradi pomanjkanja znanja prisoten strah, kar vodi v nesamozavesten pristop k poškodovancu ali obolelemu. V resnici pa je veliko že, če samo pristopimo, pokličemo pomoč in pomagamo, kolikor zmoremo in znamo. Izobraževanj na področju prve pomoči na področju poškodb je več kot na področju akutnih internih stanj. V vsakem primeru so na tem področju vedno dobrodošle še dodatne in novejše raziskave.
Alergij je vedno več, alergično reakcijo lahko dobi otrok, ki pred tem ni bil alergičen na nič.
Osnove prve pomoči in praktičen prikaz aplikacije samoinjektorja adrenalina bi lahko začeli
34
uvajati v sklopu obiska medicinske sestre, ki osnovno šolo obišče zaradi zobozdravstvene vzgoje in promocije zdravja. Tester samoinjektorja adrenalina lahko alergičen otrok dobi pri svojem alergologu in učitelja ter svoje sošolce v igri pouči o njegovi uporabi.
35
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Dubus, C. J., Lê, S. M., Vitte, J., Minodier, P., Boutin, A., Carsin, A., Viudes, G., & Noel, G. (2019). Use of epinephrine in emergency department depends on anaphylaxis severity in children. European Journal of Pediatrics 178(1): 69–75.
doi: 10.1007/s00431-018-3246-3
Ercan, H., Ozen, A., Karatepe, H., Berber, M., & Cengizlier, R. (2012). Primary school teachers’ knowledge about and attitudes toward anaphylaxis. Pediatric Allergy and Immunology 23(1): 428–32. doi: 10.0.4.87/j.1399-3038.2012.01307.x
European and Slovenian Resuscitation Councils (ERC). (2015). European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2015. Sect. 1, Executive Summary. Ljubljana.
Dostopno na: www.szum.si/media/uploads/files/ERC_2015_slo-1.pdf (6. 4. 2020).
European Resuscitation Council (ERC). (2021). European Resuscitation Council Guidelines 2021: Basic Life Support. Resuscitation. 2021; 161: 98–114.
doi: 10.1016/j.resuscitation.2021.02.009
Ferran, L. R., Tornero, G. N., Alvarez, C. N., & Piedra, T. F. (2020). Anaphylaxis at school. Are we prepared? Could we improve? Allergologia et Immunopathologia 48(1): 1–6. doi: 10.0.3.248/j.aller.2019.10.006
Hanna, J. H., Emmanuel, J., Naim, S., Umasunthar, T., & Boyle, J. R. (2016). Community healthcare professionals overestimate the risk of fatal anaphylaxis for food allergic children. Clinical and experimental allergy 46(1): 1588–95.
doi: 10.1111/cea.12846
International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies (IFRC). (2020). Allergic reaction and anaphylaxis. Dostopno na: www.globalfirstaidcentre.org/allergic-reaction-and-anaphylaxis/ (30. 12. 2021).
International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies (IFRC). (2020). Shock.
Dostopno na: www.globalfirstaidcentre.org/shock/?pdf=19563 (30. 12. 2021).
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
(2019). Epipen, adrenalin v avtoinjektorju. In: Vodnik za bolnike, dejstva o anafilaksiji. Dostopno na:
https://www.epipen.si/-/media/epipensi/pdf/12_13_epipen_vodnik_za_bolnike_slo_v7_konno.pdf?la=sl-si (20. 12. 2021).
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
(2020). Epipen za otroke 150 mikrogramov/0,3 ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku. In: Navodila za uporabo, 02. 10. 2020.
Dostopno na: www.epipen.si/-/media/epipensi/documents/letak-z-informacijami-za-pacienta-epipen-150.pdf?la=sl-si (30. 12. 2020).
36
Karadag, S., & Yildirim, Z. (2017). The effects of basic first aid education on teachers’
knowledge level: a pilot study. International Journal of Caring Sciences 10(2):
813–8.
Keggenhoff, F., Kosec, L., & Jeler, E. (2007). Prva pomoč – pomagam prvi. 1.izd., 2.natis Ljubljana: Prešernova družba, 144.
Košnik, M., Zidarn, M., Glavnik, V,. Vesel, T., Avčin, T., Rotar Pavlič, D., Kokalj Kokot, M., Vajd, R., Zelinka, M., Jereb, M., Mežnar, M., Novak Janković, V., & Mušić, P.
(2015). Dogovor o obravnavi anafilaksije. In: M. Košnik., & R. Marčun (Eds.), Golnik: Alergološka in imunološka sekcija SZD, 1–31.
Kuo, H. C., Chang, L. S., Tsai, Z. Y., & Wang, L. J. (2020). Allergic diseases do not impair the cognitive development of children but do damage the mental health of their caregivers. Scientific Reports 10(1):13854. doi: 10.1038/s41598-020-70825-1 Kurebayashi, Y. (2017). First-aid use of epinephrine auto-injectors among teachers and
school nurses in schoolchildren with allergies in Japan: A Literature Review.
Journal of Korean Medical Science 48(1): 13–21.
Lawlis, T., Bakonyi, S., & Williams, L. T. (2017). Food allergy in schools: the importance of government involvement. Nutrition & Dietetics 74(1): 82–7. doi: 10.1111/1747-0080.12225
Ludman, W. S., & Boyle, J. R. (2015). Stinging insect allergy: current perspectives on venom immunotherapy. Journal of Asthma and Allergy 8(1): 75–86.
Malić, Ž., Kramar, J., Velikonja, P., Kvržić, Z., Komočar, S., Senica Verbič, M., Pogačar, E., Zabukovšek, D., Bevk Prek, A., Remškar, D., Sotler, R., Novak, B., Đorđevič S., Čelhar, N., Herman, S., Studen Pauletič, P., Podbregar, M., & Rifel, M. (2019).
Osnove prve pomoči: priročnik za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil. 1. izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije: 126–30.
Mims, J. W., & Veling, M. C. (2011). Inhalant allergies in children. Otolaryngologic Clinics of North America 44(1): 797–814. doi: 10.0.3.248/j.otc.2011.03.013 Muraro, A., Lemanske Jr., R. F., Castells, M., Torres, M. J., Khan, D., Simon, H-U.,
Bindslev-Jensen, C., Burks, W., Poulsen, L. K., Sampson, H. A., Worm, M., &
Nadeau, K. C. (2017). Precision medicine in allergic disease–food allergy, drug allergy, and anaphylaxis – PRACTALL document of the European Academy of Allergy and Clinical Immunology and the American Academy of Allergy. Allergy 72(7): 1006–21. doi: 10.0.4.87/all.13132
Omerović, M., & Prosen, G. (2015). Nujna stanja v pediatriji – Anafilaksija. In: J. Prestor (Ed.), Ogrožen otrok na terenu ali spremembe sistema NMP: kaj za reševalce predstavlja večji izziv? Strokovni seminar, 23. in 24. april 2015, Golte. Ljubljana:
Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija reševalcev v zdravstvu, 54–
8.
37
Dostopno na:
https://www.zbornica-zveza.si/wp- content/uploads/2021/03/Ogro%C5%BEen-otrok-na-terenu-in-spremembe-NMP-2015.pdf (17. 1. 2022).
Pekar, J., Ret, D., & Untersmayr, E. (2018). Stability of allergens. Molecular Immunology 100(1): 14–20. doi: 10.1016/j.molimm.2018.03.017
Piazza, G. M. (2014). First aid manual: the step-by-step guide for everyone. 5th ed. New York: DK publishing, 50–1.
Ploj, T., & Kovač, M. (2007). Nujna stanja v interni medicini I. In: U. G. Ahčan (Ed.), Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. 1. izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 121–2.
Ploj, T. (2007). Nujna stanja v interni medicini II. In: U. G. Ahčan (Ed.), Prva pomoč:
priročnik s praktičnimi primeri. 1. izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 138–9.
Polloni, L., Baldi, I., Lazzarotto, F., Bonaguro, R., Toniolo, A., Celegato, N., Gregori, D.,
& Muraro, A. (2016). School personnel’s self-efficacy in managing food allergy and anaphylaxis. Pediatric Allergy and Immunology 27(1): 356–60.
doi: 10.1111/pai.12550
Pouessel, G., Lejeune, S., Dupond, P. M., Renard, A., Fallot, C., & Deschildre, A. (2017).
Individual healthcare plan for allergic children at school: Lessons from a 2015-2016 school year survey. Pediatric Allergy and Immunology 28(1): 655–60. doi:
10.1111/pai.12795
Pouessel, G., Turner, J. P., Worm, M., Cardona, V., Deschildre, A., Beaudouin, E., Renaudin, J. M., Demoly, P., & Tanno, L. K. (2018). Food‐induced fatal
anaphylaxis: From epidemiological data to general prevention strategies. Clinical &
Experimental Allergy 48(1): 1584–93. doi: 10.1111/cea.13287
Sabol, R. (2014). Defibrilacija in zunanja kožna elektro stimulacija srca. In: J. Prestor (Ed.), Interpretacija EKG zapisa v predbolnišničnem okolju, Celje, november 2014.
Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija reševalcev v zdravstvu, 55–81.
Sicherer, H. S., & Simons, R. E. (2017). Epinephrine for first-aid management of anaphylaxis. Pediatrics 139(3): 1–11. doi: 10.1542/peds.2016-4006
Slabe, D., Fink, R., Dolenc, E., & Kvas, A. (2016). Knowledge of health principles among professionals in slovenian kindergartens. Zdravstveno varstvo 55(3): 185–194.
Sommerfield, D. L., Lucas, M., Schilling, A., Drake-Brockman, T. F. E., Sommerfield, A., Arnold, A., & von Ungern-Sternberg, B. S. (2019). Propofol use in children with allergies to egg, peanut, soybean or other legumes. Anaesthesia 74(1) 1252–59.
doi: 10.0.4.87/anae.14693
38
Tanno, L. K., & Demoly, P. (2020). Anaphylaxis in children. Pediatric Allergy and Immunology 31(26):8–10. doi: 10.0.4.87/pai.13336
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (2014). Kako in kdaj kličete 112.
Dostopno na: www.sos112.si/slo/page.php?src=ks1.htm (15. 11. 2021).
Vesel, T. (2017). Anafilaktični šok pri otroku. In: R. Vajd., M. Gričar., J. Prestor (Eds.), Urgentna medicina – izbrana poglavja 2017: zbornik. 24 mednarodni simpozij o urgentni medicini, Portorož, Slovenija 15.–17. junij 2017. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 87–92.
Dostopno na: https://www.szum.si/media/uploads/files/Simpozij_zbornik_2017.pdf (17. 1. 2022).
Wahl, A., Stephens, H., Ruffo, M., & Jones, L. A. (2015). The evaluation of a food allergy and epinephrine autoinjector training program for personnel who care for children in schools and community settings. Journal of School Nursing 31(2): 91–8.
doi: 10.1177/1059840514526889
Wilfox, T., Rodrguez, J., Neuer, G. M., Alenazy, A. L., & Castells, M. (2018).
Anaphylaxis in the 21st century: phenotypes, endotypes, and biomarkers. Journal of Asthma and Allergy 11(1): 121–42. doi: 10.0.8.99/JAA.S159411