Posledice selitev mladih za Slovenijo

Statistični podatki za Slovenijo kažejo, da je bila naša država tako v preteklosti kot tudi danes podvržena različnim migracijskim tokovom; velja tako za ljudi, ki so se k nam preselili, kot tudi za tiste, ki so se odselili. Skoraj vedno pa je bil tok teh ljudi povezan z ekonomskimi pogoji.

Nekateri dejavniki, ki so imeli velik vpliv na selitve, še posebej izstopajo. Sploh v času ekonomske krize je veliko mlade izobražene sile odšlo v tujino, ker so bili pogoji dela tam boljši.

Kljub izboljšani situaciji doma se večina mladih odseljenih ne vrne več nazaj v domovino. Med razloge za selitev med mladimi v tujino najdemo več priložnosti za karierno napredovanje, hitrejše in boljše pogoje za iskanje delovnega mesta ter možnost pridobiti še več intelektualnega znanja. Že leta lahko beležimo porast odtekanja šolanih kadrov v države severne Evrope, predvsem Nemčijo in Veliko Britanijo, državi, ki predstavljata ekonomsko stabilnost in priložnost za zaposlitev. Številni mladi Slovenci pa iščejo svojo priložnost tudi v Avstraliji.

Slovenija ima problem z odtekanjem višje izobražene delovne sile (beg možganov), obenem pa lahko opazimo trend zaposlovanja tujih delavcev, ki opravljajo manualna dela, ki jih domač kader ne opravi v celoti (Mekina, 2015).

Za Slovenijo lahko trdimo, da trend bega možganov narašča. Ambiciozni izobraženi ljudje odhajajo in se redko vračajo domov, saj jih v tujini praviloma čaka boljša kakovost življenja, izborijo si boljše pogoje za delo, hkrati pa imajo večjo možnost, da si ustvarijo uspešnejšo kariero (Strniša, 2009). Višje izobraženi posamezniki, ki zapuščajo Slovenijo, navajajo mnoge razloge, ki vplivajo na njihov odhod. Predvsem zasledujejo bolj perspektivna delovna mesta; boljše možnosti za napredovanje in si želijo, da bi lahko delali na želenem področju, za katerega so se izobraževali.

Ker je v Sloveniji manko delovnih mest, je zadnji razlog izstopajoč. Poleg tega je v tujini večja

23 možnost sodelovanja s tujimi raziskovalci, večji poklicni razvoj, opazno višja pa je tudi možnost sodelovanja s svetovno bolj priznanimi znanstveniki (Bavdaš in drugi, 2010). Poleg tega je vredno dodati še boljše delovne pogoje in večjo kakovost življenja, več izzivov, zanimivejšo vsebino dela, večji ugled univerze, nove izkušnje, radovednost, samo- dokazovanje ter možnost poklicnega razvoja. Pri tem pa je zanimivo, da višina plače vselej ne vpliva, kot ključen dejavnik, na odločitev o odhodu na delo v tujino. Praviloma so sorazmerno z višino plače višji tudi stroški bivanja, zato lahko pretehta odločitev o odhodu predvsem kakovost dela, ne pa izključno višina prejetega dohodka. V posameznih primerih se zgodi celo, da raziskovalci na univerzah niti v tujini niso primerno plačani glede na svoje delovno mesto in izobrazbo. Poleg tega ljudje zapuščajo matično državo tudi zato, ker v tujini iščejo več povezanosti gospodarstva z znanostjo in delom na univerzi.

V Sloveniji pa je ravno na področju sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo opaziti primanjkljaj, to pa neposredno privede do odhoda znanstvenikov v tujino (Bevc, 2004).

Posledice bega možganov je težko kvantitativno meriti. Zagotovo pa lahko izpostavimo prednosti in slabosti odselitvenih tokov visoko izobraženega prebivalstva iz Slovenije, vendar pa težko z empirično gotovostjo napovemo, kako se odražajo migracije v slovenskem prostoru. Pri tem je treba upoštevati tako kratkotrajne kot tudi dolgotrajne vplive. Zanemariti ne smemo niti demografskih sprememb in izgub, intelektualne abrazije, motiviranosti posameznikov za visoko izobraževanje v Sloveniji ipd.

Posledice migracij visoko izobražene delovne sile so vidne v naslednjih pogledih:

- prihaja do demografskih izgub, ki jih je oz. bo pri današnji nizki stopnji rodnosti težko nadomestiti,

- prihaja do regionalnih problemov; ekonomsko šibkejše regije, - prihaja do izgube oseb, v katere se je dosedaj investiralo,

- prihaja do prostorskih sprememb; opuščanje določenih dejavnosti

- migracije v tujino pa lahko prinesejo tudi večjo prepoznavnost Slovenije v tujini,

- migracije ustvarijo novo zveze in poznanstva in s tem možnost mednarodnega in gospodarskega sodelovanja (Bevc, 2014.)

Potrebno pa je poudariti, da migracije ne prinašajo le negativnih posledic za Slovenijo, ampak prinašajo tudi številna izhodišča kako izboljšati in spremeniti določene stvari v domovini. Migranti ob povratku nazaj v Slovenijo ali zgolj ob obisku domovine s seboj prinesejo številne nove ideje, znanja, poznanstva ter navsezadnje tudi kapital. Migracije lahko prinašajo nove ekonomske spodbude za državo; obogateno znanje posameznikov, ki lahko vplivajo na razvoj gospodarstva ter znanosti (Bevc, 2014).

24 11. ZAKLJUČEK

Selitve v Avstralijo so se začele že v času geografskih odkrivanj Avstralije in eden izmed prvih Slovencev, ki je dosegel obalo Avstralije je bil Matija Klinar, ki je delal za Avstro-Ogrsko mornarico. Na začetku poseljevanja te celini so kot večinsko prebivalstvo prevladovali Britanci, ki so tu ustanovili kaznilnico. V času po 1.svetovni vojni so se začeli ljudje množično izseljevati po svetu; ker so Združene države Amerike presegle kvoto sprejemanja priseljencev, so se Slovenci začeli seliti tudi v Avstralijo. Največji val izseljevanja Slovencev v Avstralijo se je zgodil po 2.

svetovni vojni, ko so ljudje bežali pred posledicami vojne. Ta val se je nadaljeval tudi med leti 1950 in 1960. Kasneje večji valov izseljevanja Slovencev ne beležimo. Po zadnjem popisu prebivalstva z leta 2016 trenutno živi v Avstraliji 5.557 Slovencev. Slovence je v Avstraliji navdušila tudi politika multikulturalizma, katero so oblasti začele voditi od leta 1950 naprej. S tako politiko so poudarjali ohranjanje jezika in kulturne dediščine priseljencev. V Avstraliji tako še danes deluje veliko slovenskih društev, ki ohranjajo slovenski jezik ter kulturo. Največ Slovencev (2.172) danes živi v zvezni državi Viktoriji, sledijo ji Novi južni Wales (1.773), Queensland (715) in Južna Avstralija (376).

Živimo v času, ko so mednarodne migracije zelo obsežne. Veliko mladih Slovencev se tako odloči za selitev v državo, kjer so pogoji za življenje boljši. Mladi izobraženi Slovenci imajo v tujini boljše zaposlitvene možnosti ter boljše možnosti za napredovanje. Poleg tega je Avstralija država, ki ima zelo urejeno socialno varnost ter tudi omogoča mladim lažje pridobiti kredite za stanovanja ali hiše.Selitve mladih Slovencev tako pogosto enačimo s pojmom beg možganov. V Sloveniji imamo namreč zelo dobro razdelan izobraževalni sistem, ki izobrazi veliko število mladih strokovnjakov, a ker te v domovini ne dobijo ustrezne službe, se izselijo v tujino. Večina mladih, ki se odseli se ne vrne več v domovino. Včasih se nekateri vrnejo nazaj domov zaradi družine in partnerjev, ampak večkrat se zgodi, da se izseli v tujino, kar celotna družina. Trenutno zelo iskani kadri in poklici v Avstraliji so:poklici v računalništvu, strojništvu, zdravstvu, učiteljski stroki ter obrtniški poklici. Iščejo pa tudi ljudi za delo pekov, kuharjev, varilcev, strojnikov ter mehanikov. Sicer pa je v Avstraliji največji delež delovno aktivnega prebivalstva zaposlenega v zdravstvu in socialnih institucijah...

Leta 2004 podpisani sporazumi med Slovenijo in Avstralijo pa mladim študentom omogoča, da se za eno leto odpravijo v Avstralijo na tako imenovane delovne počitnice (Work and Holiday). Poleg študija, lahko zraven še delajo in potujejo po državi.

Posledice odseljevanja sploh mladih Slovencev so vidne, saj v naši državi že primanjkuje določenih kadrov. Trend izseljevanja z naše domovine narašča.

25 12. SUMMARY

Migrations to Australia began during the geographical discoveries of Australia and one of the first Slovenes to reach the coast of Australia was Matija Klinar, who worked for the Austro-Hungarian Navy. At the beginning of the settlement of this continent, the majority of the population was dominated by the British, who established a penitentiary here. In the period after World War I, people began to emigrate en masse around the world; as the United States exceeded the quota for the reception of immigrants, Slovenes also began to move to Australia. The biggest wave of emigration of Slovenes to Australia occurred after World War II, when people were fleeing the consequences of the war. This wave continued between 1950 and 1960. Later, no major waves of emigration of Slovenes were recorded. According to the last census from 2016, 5557 Slovenes currently live in Australia. Slovenians in Australia were also impressed by the policy of multiculturalism, which the authorities began to pursue from 1950 onwards. With such a policy, they emphasized the preservation of the language and cultural heritage of immigrants. There are still many Slovene societies in Australia that preserve the Slovene language and culture. Most Slovenes (2,172) today live in the state of Victoria, followed by New South Wales (1,773), Queensland (715) and South Australia (376).

We live in a time when international migration is very extensive. Many young Slovenes thus decide to move to a country where living conditions are better. Young educated Slovenes have better employment opportunities abroad and better opportunities for advancement. In addition, Australia is a country that has very well-organized social security and also makes it easier for young people to obtain loans for apartments or houses. The migration of young Slovenes is so often equated with the term brain drain. In Slovenia, we have a very well-developed education system that educates a large number of young professionals, but because they do not get a suitable job at home, they emigrate abroad. Most young people who emigrate do not return to their homeland. Sometimes some come back home because of family and partners, but more often it happens that they emigrate abroad, making the whole family. Currently highly needed staff and occupations in Australia are:

occupations in computer science, mechanical engineering, healthcare, teaching professions and craft occupations. They are also looking for people to work as bakers, cooks, welders, machinists and mechanics. Otherwise, Australia has the largest share of the working population employed in health and social care.

The agreements signed between Slovenia and Australia in 2004 allow young students to go to Australia for one year on so-called Work and Holidays. In addition to studying, they can also work and travel around the country.

The consequences of the emigration of young Slovenes in general are visible, as there is already a shortage of certain staff in our country. The trend of emigration from our homeland is growing.

26 13. VIRI IN LITERATURA

Acemoglu, D., Robinson, J. A., 2000. Why Did the West Extend the Franchise? Democracy, Inequality and Growth in Historical Perspective. The Quarterly journal of economics, 115, 4, str.

1167-1199.

Australian War Memorial, 2020. URL: https://www.awmlondon.gov.au/australians-in-wwi (citirano 9.9.2020).

Bavdaž, M., Domadenik P., Mihelič K. K., Ograjenšek, I., Redek T., Sambt J., 2011. Podatkovne osnove za sistematično spremljanje bega možganov: primer mladih raziskovalcev v Sloveniji.

STAT.

URL: http://www.stat.si/StatisticniDnevi/Docs/Radenci2011/Ograjensek%20et%20al_Beg%20 mozganov_prispevek.pdf (citirano 9.9.2020).

Bevc, M., 2004. Migracijska politika in problem bega možganov. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.

Camp, L., 2009. 8 Aboriginal sacred sites you must visit.

URL: https://www.australiantraveller.com/australia/aboriginal-sacred-sites/ (citirano 10.5.2020).

Čebulj-Sajko, B., 1992. Med srečo in svobodo. Avstralski Slovenci o sebi. Ljubljana: ZRC.

Čebulj-Sajko, B., 2000. Razpotja izseljencev. Razdvojena identiteta Avstralskih Slovencev.

Ljubljana: ZRC.

Delo v tujini. URL:

http://www.stapotovanja.com/delo-v-tujini/delo-v-avstraliji/work-and-holiday-avstralija (citirano 27.3.2019).

Drnovšek, M., 1991. Pot slovenskih izseljencev na tuje. Ljubljana: Mladika.

Ferfila, B., 2004. Avstralija, Nova Zelandija in Indonezija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Glas Slovenije, 2019. Avstralski Slovenci. URL: http://www.glasslovenije.com.au/ (citirano 20.5.2019).

Gold in Australia, 2019. URL: http://www.gold-net.com.au/maps1.html (citirano 20.12.2019).

GOV.AU [Australian goverment], 2016. Slovenia born Community Information Summary. URL:

https://www.homeaffairs.gov.au/mca/files/2016-cis-slovenia.PDF (citirano 25.5.2019).

27 GOV.AU [Australian goverment], 2019. Application for a work and Holiday Visa.

URL: https://www.homeaffairs.gov.au/Forms/Documents/1208.pdf#search=form%201208 (citirano 25.5.2019).

GOV.AU [Australian goverment], 2019. Employment and unemployment. URL:

http://www.abs.gov.au/employment-and-unemployment (citirano 26.5.2019).

GOV.AU [Australian goverment], 2020. Government information and services. URL:

https://info.australia.gov.au/ (citirano 9.9.2020).

GOV.SI [Urad Republike Slovenije za komuniciranje], 2020. Slovenci v Avstraliji.

URL: https://www.gov.si/teme/slovenci-v-avstraliji/ (citirano 12.8.2020).

How to name Aboriginal people?, 2020.

URL: https://www.australiantraveller.com/australia/aboriginal-sacred-sites/ (citirano 10.5.2020).

Ilc Klun, M., 2017. Biografsko-narativni metodološki pristop za poučevanje in razumevanje vsebin slovenskega izseljenstva. Dela, 48, str. 61-76.

Klemenčič, M., 1995. Slovenes of Cleveland. The creation of a new nation and a new world community. Novo mesto: Dolenjska založba.

Klinar, P., 1976. Mednarodne migracije. Sociološki vidiki mednarodnih migracij v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi. Maribor: Založba Obzorje.

Kovač, B., 2003. Globalizacija, migracijski tokovi in ekonomski razvoj na obrobju slovenskih migracijskih dilem. V: Migracije-globalizacija-Evropska unija. Ljubljana: Mirovni inštitut, 43-83 str.

Lapuh, L., 2011. Geografski vidiki sodobnega izseljevanja iz Slovenije. Dela, 36, str. 69-91.

Lukšič Hacin, M., 1995. Ko tujina postane dom. Ljubljana: ZRC.

Lukšič Hacin, M., 2014. Migracije in slovenski prostor od antike do danes. Zgodovinski časopis, 39, str. 8-24.

Lukšič-Hacin, M., 2004. Ko tujina postane dom : resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Macintyre, S., 2004. A concise history of Australia. Cambridge: Cambridge University Press.

Malačič, J., 2000. Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

28 Mekina, I., 2015. Evropski beg možganov. Mladina.

URL: http://www.mladina.si/164408/evropski_beg_mozganov (citirano 9.9.2020).

Mikola, M., 2005. Živeti med kulturami: od avstralskih Slovencev do slovenskih Avstralcev.

Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

Our shared history, 2020. Reconclation Australia.

URL: http://shareourpride.reconciliation.org.au/sections/our-shared-history/ (citirano 9.10.2020).

Natek, K., Natek, M., 2006. Države sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Paris, M.C., Teye, V., 2010. Backpacerk Motivations: A travel carreer approach. Journal of Hospitality Marketing and Mangment.

URL: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/19368621003591350 (citirano 25.5.2019).

Pezdirc-Bartol, M., Žbogar, A., 1999. Slovenska izseljeska književnost. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.

Prešeren, J., 2001. Slovenski narodni domovi po Avstraliji. V: Slovensko izseljenstvo. Zbornik ob 50–letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, str. 269-271.

Seek.com. URL: https://www.seek.com.au/career-advice/article/australias-most-needed-jobs (citirano 20.9.2020).

Skrbiš, Z., 1999. Long-distance nationalism – diasporas, homelands and identities. Brisbane:

Ashgate.

STA Travel Agency. Work and Holiday. URL: http://www.stapotovanja.com/delo-v-tujini/delo-v-avstraliji/work-and-holiday-avstralija (citirano 24.5.2019).

STAT [Statistični urad Republike Slovenije], 2019. Selitveno gibanje.

URL: www.stat.si/StatWeb/News/Index/6750 (citirano 27.3.2019).

STAT [Statistični urad Republike Slovenije], 2020. Leta 2018 med priseljenimi več terciarno izobraženih kot med odseljenimi. URL: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8550 (citirano 20.9.2020).

STAT [Statistični urad Republike Slovenije], 2020. V 2019 se je iz Slovenije vsak teden odselilo 127 slovenskih in 163 tujih državljanov.

URL: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8929 (citirano 20.9.2020).

29 Strniša, E., 2009. Kaj za Slovenijo pomeni beg možganov?.

URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-za-slovenijo-pomeni-beg-mozganov/99476 (citirano 9.9.2020).

Zagorc, I., 1992. Dopis o obstoju najmlajše slovenske organizacije v Južni Avstraliji. Adelaide.

In document Vzroki in posledice selitev mladih v Avstralijo (Strani 26-33)