5 ANALIZA POZNAVANJA IN UPORABE BONTONA PRI POSLOVNO-
5.2 REZULTATI RAZISKAVE
5.2.2 Poslovno-uradovalna besedila in njihova sprejemljivost
Iz razpredelnice je razvidno, da analiza zajema 11 trditev, ki so usmerjene k nekaterim dejavnikom, ki vplivajo na sprejemljivost in poznavanje poslovno-uradovalnih besedil. S
pomočjo navedenih trditev smo želeli izvedeti od anketirancev v javni in zasebni ustanovi, kateri so tisti dejavniki, ki odločajo, ali je neko poslovno-uradovalno besedilo sprejemljivo in preveriti pomembnost poznavanja pravil pri tvorjenju poslovno-uradovalnih besedil.
Tabela 4: Strinjanje s trditvami o poslovno-uradovalnih besedilih ter njihovi sprejemljivost v javni ustanovi – urejeno po vrednosti, od manjše k večji (po PV)
TRDITEV PV SO
Stanje jezikovne kulture v naši ustanovi je dobro. 2,50 1,78 V kolikor prejmem slogovno, stilistično ali
slovnično neustrezno besedilo od
sodelavca/nadrejenega, to besedilo zavrnem.
2,73 1,03
S sodelavci se pri službenem dopisovanju sporazumevam drugače kot z nadrejenim.
2,80 1,30
Uporaba raznovrstnih emotikonov se mi ne zdi sporna.
3,27 1,39
V ustanovi, v kateri sem zaposlen, pravila pri tvorjenju poslovno-uradovalnih besedil niso
Pred vstopom na delovno mesto sem imel predhodno znanje o pravilih tvorjenja poslovno-uradovalnih besedil.
3,90 0,99
Slovnične napake v poslovno-uradovalnih besedilih so slaba luč za zaposlenega in za podjetje.
4,29 0,70
Pri sporazumevanju s sodelavci in nadrejenimi uporabljam knjižni jezik.
4,50 0,85
Seznanjen sem s pravili tvorjenja poslovnih dopisov po pravilih ustanove, v kateri sem zaposlen.
4,70 0,67
Vir: lasten
Tabela 5: Strinjanje s trditvami o poslovno-uradovalnih besedilih ter njihovi sprejemljivost v zasebni ustanovi – urejeno po vrednosti, od manjše k večji (po PV)
TRDITEV PV SO
Povprečna vrednost – zasebna ustanova
Standardni odklon – zasebna ustanova V kolikor prejmem slogovno, stilistično ali
slovnično neustrezno besedilo od
sodelavca/nadrejenega, to besedilo zavrnem.
1,90 0,88
Stanje jezikovne kulture v naši ustanovi je dobro. 2,07 1,39 S sodelavci se pri službenem dopisovanju
sporazumevam drugače kot z nadrejenim.
2,50 2,12
Uporaba raznovrstnih emotikonov se mi ne zdi sporna.
2,80 1,14
Poznavanje pravil tvorjenja poslovno-uradovalnih besedil je pomembno.
3,00 1,22
Pri pisnem sporazumevanju s sodelavci uporabljam emotikone.
3,00 1,49
Pred vstopom na delovno mesto sem imel predhodno znanje o pravilih tvorjenja poslovno-uradovalnih besedil.
3,93 1,00
V ustanovi, v kateri sem zaposlen, pravila pri tvorjenju poslovno-uradovalnih besedil niso stroga in toga.
4,00 1,00
Pri sporazumevanju s sodelavci in nadrejenimi uporabljam knjižni jezik.
4,20 0,94
Slovnične napake v poslovno-uradovalnih besedilih so slaba luč za zaposlenega in za podjetje.
4,33 0,90
Seznanjen sem s pravili tvorjenja poslovnih dopisov po pravilih ustanove, v kateri sem zaposlen.
4,53 0,74
Grafikon 6: Strinjanje s trditvami o poslovno-uradovalnih besedilih ter njihovi sprejemljivost v obeh ustanovah
Trditev 1 Trditev 2 Trditev 3 Trditev 4 Trditev 5 Trditev 6 Trditev 7 Trditev 8 Trditev 9 Trditev 10
Trditev 11 Javna ustanova Zasebna ustanova
Anketiranci v javni ustanovi se najmanj strinjajo s trditvijo: »Pri pisnem sporazumevanju s sodelavci uporabljam emotikone«. Pridobljeni rezultati so pričakovani, saj ima javna uprava za poslovno korespondenco svoja pravila. Ta pravila temeljijo na priročniku Celostna grafična podoba državne uprave, ki predpisuje poenotenje pravil za oblikovanje dopisov javne uprave, določa uporabo točno definiranih elementov celostne grafične podobe ter omogoča enostavno upravljanje nove identitete državne uprave.
Anketiranci v zasebni ustanovi se strinjajo s trditvijo, da v poslovni korespondenci večkrat uporabijo emotikone, tudi prejem le-teh se jim ne zdi tako sporen. Glede na to da se anketiranci v zasebni ustanovi raje tikajo, kot je bilo ugotovljeno iz raziskave, kaže na to, da je njihovo interno sporazumevanje bolj odprto in sproščeno, zato lahko predpostavljamo, da je tudi uporaba emotikonov pri pisnem sporazumevanju bolj sprejemljiva, saj so interni odnosi med anketiranci v zasebni ustanovi bolj osebni.
Po mnenju Carnegie (2012) so besedila, okrepljena z vizualnimi sredstvi, bolj uspešna.
Poslovna besedila naj ne bi zvenela hladno, temveč se moramo naslovniku ob branju približati, pri tem pa seveda upoštevati, komu je besedilo namenjeno ter oceniti, kaj je primerno zapisati in kaj ne.
Anketiranci v zasebni ustanovi se najbolj strinjajo s trditvijo: »Seznanjen sem s pravili tvorjenja poslovnih dopisov po pravilih ustanove, v kateri sem zaposlen.«, prav tako se s to trditvijo najbolj strinjajo anketiranci v javni ustanovi. Pravne osebe, institucije in uradi morajo namreč, po mnenju Kalinove (2001), tovrstne avtomatizme in obrazce spoznati že med šolanjem, saj je poslovno pisanje namreč predmet na poslovnih in ekonomskih šolah.
Sklepamo lahko, da so anketiranci seznanjeni s pravili tvorjenja poslovno-uradovalnih besedil po pravilih ustanove, v kateri so zaposleni. Anketiranci v javni ustanovi namreč sledijo navodilom, zapisanim v priročniku Celostne grafične podobe državne uprave, ki določa uporabo točno definiranih elementov celostne grafične podobe. Njegov namen je kohezivnost ter poenotenost med različnimi organi državne uprave. Anketiranci v zasebni ustanovi se najmanj strinjajo s trditvijo: »V kolikor prejmem slogovno, stilistično ali slovnično neustrezno besedilo od sodelavca/nadrejenega, to besedilo zavrnem.« Sklepamo lahko, da so zaposleni v zasebni ustanovi manj strogi, kadar prejmejo stilistično ali slovnično neustrezno besedilo, kar nakazuje na bolj sproščeno sporazumevanje, kar smo opazili tudi pri ostalih vprašanjih, kot je uporaba emotikonov pri sporazumevanju med anketiranci ipd.
Najmanjša razlika odgovorov anketirancev v javni in zasebni ustanovi je pri trditvi: »Pred vstopom na delovno mesto sem imel predhodno znanje o pravilih tvorjenja poslovno-uradovalnih besedil.« Glede na ugotovljeno lahko predpostavljamo, da so anketiranci določeno znanje pridobili že v procesu izobraževanja.
Poznavanje pravil tvorjenja poslovno-uradovalnih besedil se torej zdi anketirancem v raziskavi pomembno. Podobnega mnenja je Carnegie (2012), ki meni, da je poslovno pisno izražanje izredno pomembno, saj če želimo, da bo pisno sporočilo pri sprejemniku doseglo enak učinek kot ustno, mora biti jezik naših sporočil nekoliko drugačen od jezika govorjenega sporočila, vsekakor pa se pri tvorjenju tovrstnih besedil izogibamo žargonu ter pazimo na pravopis.