Anketiranje je bilo izvedeno z namenom, da pridobimo podatke o prisotnosti stresa na delovnih mestih v različnih obdobjih svojega življenja in kako se s slednjim soočajo zaposleni.
Grafikon 1: Spol anketiranih
Vir: lasten, tabela 1
V raziskavi je sodelovalo 81 % oseb ženskega spola in 19 % oseb moškega spola. Čeprav vzorec glede na spol ni bil vnaprej izbran, se je na sodelovanje v raziskavi odzvalo večje število oseb ženskega spola.
Grafikon 2: Starostne skupine anketiranih
Vir: lasten, tabela 2
V starostno skupino do 25 let spada 10 % anketiranih (grafikon 2). Nadalje 54 % sodelujočih v anketi spada v starostno skupino od 26 let do 35 let. 24 % anketiranih spada v starostno skupino od 36 let do 45 let. 7 % anketiranih spada v starostno skupino od 46 let do 55 let, medtem ko najmanjši odstotek, 5 % zaseda delež anketiranih nad 56 let. Prevladujoči anketirani predstavljajo starostno skupino od 26 do 35 let, kar pomeni, da se bo lahko na osnovi slednje preverilo primernost prve zastavljene hipoteze.
19%
81%
Moški Ženski
10%
54%
24%
7%
5%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%
do 25 od 26 do 35 od 36 do 45 let od 46 do 55 let nad 56 let
Grafikon 3: Najvišje formalno dosežena izobrazba anketiranih
Vir: lasten, tabela 3
Iz grafikona 3 razberemo, da ima največji delež anketiranih zaključeno srednjo strokovno izobrazbo (24 %) in višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (22 %). Enak odstotek, to je 14 %, ima zaključeno visokošolsko univerzitetno izobrazbo ali srednjo splošno izobrazbo. Nekoliko nižji odstotek, 12 % anketiranih ima zaključeno visokošolsko strokovno izobrazbo. 7 % anketiranih ima zaključen magisterij, enak delež predstavljajo tudi anketirani z nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo. Med anketiranimi je sodelovalo tudi 2 % anketiranih, ki imajo zaključen formalni naziv doktorat. V anketi nihče izmed anketiranih ni imel osnovnošolske in nepopolne osnovnošolske izobrazbe, prav tako nihče izmed anketiranih ni bil brez izobrazbe. Znotraj teoretičnega izhodišča nismo zaznali v teoriji, da bi raven izobrazbe vplivala na zaznavnost stresa pri zaposlenih v različnih življenjskih obdobjih. Tu imamo v mislih, da bi bili ljudje, ki so bili dlje izpostavljeni študijskim obveznostim, bolj izpostavljeni stresnim situacijam ter bi posledično tudi pogosteje zaznavali stres v svojem življenju.
Grafikon 4 prikazuje, da je 80 % sodelujočih v anketi zaposlenih za nedoločen čas, 17 % zaposlenih ima pogodbo za določen čas, 3 % anketiranih pa svoje delo opravlja kot samostojni podjetnik. Nihče izmed anketiranih dela ne opravlja s skrajšanim delovnim časom, prav tako nihče izmed anketiranih ni zaposlen preko avtorske pogodbe. Dandanes večina podjetij zaposluje za nedoločen čas. Oblika zaposlitve je zagotovo eden izmed dejavnikov, ki vpliva na zaznavanje stresa pri zaposlenih v različnih življenjskih obdobjih. Če smo zaposleni preko avtorske pogodbe ali bodisi imamo določen čas zaposlitve, smo zagotovo bolj sumničavi glede odpustitve iz delovnega mesta kot tisti, ki imajo zaposlitev za nedoločen čas.
Grafikon 4: Vrsta delovnega razmerja
Vir: lasten, tabela 4
Grafikon 5: Čas trajanja zaposlitve
Vir: lasten, tabela 5
Največji delež anketiranih (37 %) predstavljajo zaposleni 5–10 let, 22 % anketiranih predstavljajo anketirani, ki so zaposleni 1–5 let, 19 % anketiranih pa je v delovnem razmerju že 11–15 let. Manjše deleže predstavljajo anketirani, ki so zaposleni 16–20 let (10 %), 20 let in več (7 %) ter do enega leta (5 %).
Grafikon 6: V kolikšnem obsegu dnevno anketirani opravljajo svoje delo
Vir: lasten, tabela 6 17%
80%
0% 0% 3%
zaposlitev za določen čas zaposlitev za nedoločen čas
zaposlitev za skrajšani delovni čas (4-urni delovnik) avtorska pogodba
samostojni podjetnik (s.p.)
5%
22%
37%
19%
10% 7%
do enega leta od 1 – 5 let od 5 – 10 let od 11 - 15 let 16 – 20 let 20 let in več
0%
19%
59%
22%
0%
0% 20% 40% 60% 80%
manj kot 4h 4 – 8h 8 h 8 – 12h več kot 12h
Grafikon 6 prikazuje, da 59 % anketiranih delo opravlja 8 ur, 22 % delo opravlja med 8–12 ur, medtem ko jih 19 % delo opravlja 4‒8 ur. Manj kot 4 ure in več kot 12 ur ne dela nihče med anketiranimi. Na spletni strani SURS-a je objavljeno, da ljudje v Sloveniji opravljajo delo v obsegu 39,8 ure. Tak obseg dela še zagotavlja primerno razporeditev drugih življenjskih dolžnosti in obveznosti, ki jih moremo negovati in izpopolnjevati v svojem življenju. Prekomerno delo ljudi izčrpa in so tudi bolj podvrženi stresu, saj jim primanjkuje kvalitetnega spanca in pravilne razporeditve dnevnih obrokov jedi.
Grafikon 7: Kako zadovoljni so anketirani z delom, ki ga opravljajo
Vir: lasten, tabela 7
Grafikon 7 prikazuje, da je 64 % anketiranih zadovoljnih z delom, ki ga opravljajo. 17 % anketiranih je ocenilo, da so z delom, ki ga opravljajo celo zelo zadovoljni, medtem ko 19 % anketiranih predstavlja tiste, ki z delom, ki ga opravljajo, niso zadovoljni. Ljudje načeloma niso nezadovoljni z delom katerega opravljajo, temveč so za nezadovoljstvo na delovnem mestu navadno krivi sodelavci ali neposredni nadrejeni, nezadovoljstvo pa pogosto prikliče neurejeno delovno okolje, nezmožnost koriščenja malice in neprimerna plača. Čeprav podatki prikazujejo, da je večino ljudi zadovoljnih z delom katerega opravljajo. Slednje bi lahko navezali na delež mladih sodelujočih v raziskavi. Tu imamo v mislih predvsem to, da najverjetneje nihče izmed starostne skupine 26–35 let dela ne opravlja več kot 9 let, bodisi pa se je celo pred kratkim šele zaposlil. Kot razlog bi najverjetneje lahko našteli tudi, da se mladi danes manj bojijo sebi nadrejenim, ter imajo bolj odprte odnose in v večji meri povejo kaj jih teži pri delu, medtem ko je bila starejša populacija zaposlenih vajena, da ne glede na to kako se počutiš ob nekom tega javno ne izražaš.
17%
64%
19%
Zelo zadovoljni Zadovoljni Nezadovoljni
Grafikon 8: Lastna ocena anketiranih na mero stresa, ki ga v njih spodbudi posamezni dejavnik
Vir: lasten, tabela 8
Vsak posameznik se dnevno spopada z različno mero stresa, zato je še kako pomembno znati podati lastno oceno o prisotnosti stresa ob nekem dogodku ali dejavniku. Pri osmem vprašanju so anketirani svoje odgovore podajali z ocenami od 1 do 5 glede na stopnjo strinjanja. Grafikon 8 prikazuje, da najvišjo mero prisotnosti stresa v anketiranih spodbudi nezadovoljivo plačilo (ocena 2,9) ter preobremenjenost na delovnem mestu (ocena 2,8). Z oceno 2,5 so anketirani ocenili, da imajo visoko raven prisotnosti stresa tudi zaradi zaznanih previsokih pritiskov ter prevelike odgovornosti, ki jim jo nalaga njihovo delo. Visoko mero stresa anketirani zaznavajo tudi ob dejstvu, da so anketirani mnenja, da jih v službi ne cenijo dovolj (ocena 2,4), enako oceno pa so podali tudi ob tem, da v službi čutijo premalo zadovoljstva. Oceno 2,3 so podali pri prisotnosti neustreznega kadra na delovnih mestih ter zoper nadurno dela.
Neustrezen kader na delovnih mestih je tu zagotovo mišljeno v smislu medgeneracijskega spopadanja. Starejši zaposleni imajo za seboj že veliko kilometrine na delovnem mestu, vendar sta kilometrina in izkušnje, ki so jih skozi leta pridobili na delovnem mestu, tudi že zastarali, zato se je treba na dogodke v današnjem času hitreje odzivati in poprijeti za nove priložnosti. Kar pa je za starejše zaposlene težje, medtem ko mladi zaposleni zaradi njihovega prepočasnega dela in nesprejemanja digitalizacije starejših zaposlenih ne sprejemajo ravno najbolje. Za mlade zaposlene je danes namreč nesprejemljivo določeno ročno delo, ki bi ga lahko hitreje opravili, a do slednjega ne pride, saj so starejši zaposleni prepričani, da bo ročno opravljeno delo bolje opravljeno in bolj verjetno brez napak.
Med najmanj obremenilne dejavnike za prisotnost stresa pri njih so podali razlog, da bi bili osamljeni (ocena 1,6), da delo nosijo domov (ocena 1,8) ali da svojega dela ne bi marali.
Stres na delovnem mestu se nanaša na razliko med našimi občutki zmožnosti in
2,12,32,52,52,52,82,9 1,81,91,92,02,02,12,32,42,4 1,61,82,0
1,0 2,0 3,0 4,0 5,0
Možnost napredovanja (Pre)visoka odgovornost
Nezadovoljivo plačilo Delo v časovni stiski Menim da me v službi ne cenijo…
Premalo zadovoljstva Neurejeno delovno okolje Zastarela in uničena delovna…
Delo nosim in ga opravljam tudi…
Razen letnega dopusta, si ostalih…
zahtevnostjo nalog, ki jih moramo opraviti. Kadar je ta razkorak prevelik, smo pod stresom oz. doživljamo občutke preobremenjenosti. Doživljanje preobremenjenosti pri delu in odzivi so v določeni meri odvisni od posameznika, njegove osebnosti in odnosa. Ob vsem tem velja dejstvo, da kako se bomo odzvali na stresne dejavnike, je v določeni meri odvisno od naših osebnih lastnosti. V teoriji smo opisovali tip osebe A in tip osebe B. V tabeli so bile navedene osebnostne lastnosti posameznika, kar je tudi nakazovalo, kako se bo posameznik ob določenem sprožilnem dejavniku odzval na stresno situacijo. Človek, ki je sam po sebi miren in nekonflikten, bo lažje sprejel dejstvo, če mu vodja reče, da bo treba delati dve dodatni naduri kot človek, ki je bolj tekmovalen in si ves čas prizadeva opraviti več nalog hkrati. To smo izpostavili ob dejstvu, da ljudje ne marajo najbolje nadurnega dela.
Povprečje ocen, ki smo jih pridobili, izkazujejo preučevano množico, ki izkazuje sama po sebi, da je bil večji del sodelujočih mladih. Mladi se šele podajajo na pot redne zaposlitve, zato so pogosto ambiciozni, da bi prišli do želene pozicije, kjer bo delo tudi plačano, kot so si sami zastavili. Dejavniki, ki najbolj pestijo mlade, so dosegli najvišje povprečje ocen.
Opazovana množica mladih je dosegla 54 % delež vseh anketiranih. Mladih se še danes otepa oznaka ambicioznih, dobro plačanih, agresivnih zaposlenih zaradi možnosti napredovanja, in od tu tudi tovrsten odziv anketiranih. Verjamemo, da če bi bil delež anketiranih bolj pester glede na starostno skupino, bi bilo povprečje ocen dejavnikov različno.
Grafikon 9: Letna odsotnost z dela zaradi stresa
Vir: lasten, tabela 9
Iz grafikona 9 razberemo, da je večji delež anketiranih (83 %) najpogosteje odsotnih od 1- do 5-krat na leto. 8 % anketiranih je tistih, ki so odsotni z dela zaradi zdravstvenih razlogov od 6- do 10-krat na leto, 5 % anketiranih predstavljajo zaposleni, ki so odsotni zaradi zdravstvenih razlogov več kot 16-krat na leto, 3 % pa je tistih, ki so z dela odsotni od 11- do 15-krat na leto.
83%
8%3% 5%
1x – 5x/leto 6x – 10 x/leto 11x – 15 x/leto več kot 16x/leto
Kot prikazuje grafikon 9, anketirani niso pogosto odsotni iz delovnega mesta zaradi zdravstvenih razlogov, kar nakazuje, da je raziskovana množica v delovnem in zasebnem okolju, kjer niso pogosto izpostavljeni stresu, kot drugo opcijo bi pa zagotovo lahko opredelili dejstvo, da se ljudje s stresnimi situacijami danes znamo že kar dobro spopasti.
Glede na delež mladih anketiranih velja tudi dejstvo, da se jih zagotovo veliko ukvarja z različnimi vrstami športa, in s tem znižujejo raven stresa zaradi vseh stresnih dejavnikov poleg tega pa tudi mlade stres pogosto dodatno motivira pri doseganju ciljev, in niti ne zaznajo, kdaj pride trenutek, ko jih stres načne. Pogosto zanemarijo značilne znake, ki jih povzroča stres, saj jim je dokazovanje v službi bolj pomembno, kot da bi bili na bolniški in se pozdravili ter odstranili nezaželene znake stresa. Ravno iz tega naslova se povečuje delež izgorelosti med mladimi na delovnem mestu zaradi stresa, saj se ne želijo ustaviti, cilj jim je samo doseči zastavljeno ne glede na stopnjo stresa, ki ga doživljajo v sebi.
Medtem ko je drugačna situacija pri starejših, ki so dosegli svoj višek kariere, ter se njihovo telo umiri, ter bolj poslušajo svoje telo, saj imajo v mislih, da ostanejo zdravi in vitalni tudi v poznejših letih. Starejši pogosteje koristijo bolniško odsotnost, saj se bolj zavedajo, kako pomembno je zdravje, medtem ko mladi pogosto preslišijo svoje telo, ter se borijo vse do zaznanega uspeha.
Grafikon 10: Zaznavanje spodaj naštetih zdravstvenih težav v zadnjih 12 mesecih pri anketiranih
Vir: lasten, tabela 10 Bolečine v mišicah ramena, vratu in/ali zgornjih…
Bolečine v mišicah spodnjih udov (boki, noge,…
Utrujen/-a sem tudi, ko spim dovolj
Anketirani so se v zadnjih 12 mesecih najpogosteje spopadli z bolečinami v mišicah (68 %), utrujenostjo (61 %) in utrujenostjo, čeprav spijo dovolj (59 %) prikazuje grafikon 10. Prav tako lahko iz slednjega razberemo, da anketirani pogosto občutijo tudi stres na delovnem mestu (56 %) in imajo težave s hrbtenico (49 %), medtem ko se manj pogosto spopadajo s težavami s sluhom (7 %), težavami z dihanjem (7 %) in težavami s kožnimi obolenji (9 %).
Zdravstvene težave, s katerimi se spopadajo anketirani, so zagotovo v povezavi z delovnim mestom katerega anketirani opravljajo prav tako pa tudi s starostjo in odzivnostjo na razmere na delovnem mestu. Medtem ko določena delovna mesta vplivajo na fizične zmogljivosti ljudi, druga vplivajo na psihično stanje posameznika. Obstaja tudi velika verjetnost, da so pridobljeni rezultati takšni, kot so, ker je v anketi v večji meri sodelovala mlajša starostna generacija, kar pa se zagotovo pozna pri odgovarjanju na posamezne postavke.
Grafikon 11: Mnenje anketiranih, ali je podjetje, kjer so zaposleni dovolj pozorno na pojav stresa med zaposlenimi
Vir: lasten, tabela 11
S stresom na delovnem mestu smo se srečali že prav vsi, ki smo že v delovnem razmerju.
Vse pogosteje v člankih prebiramo, da podjetja snujejo ukrepe za zmanjševanje stresa na delovnem mestu in slednje tudi poskuša uvesti na vsako delovno mesto. Grafikon 11 prikazuje, da kar 46 % anketiranih ne ve, ali je podjetje, kjer so zaposleni dovolj pozorno na pojav stresa med zaposlenimi. 30 % anketiranih jih je podalo mnenje, da podjetja niso dovolj pozorna na pojav stresa med zaposlenimi, le 24 % anketiranih pa je mnenja, da je podjetje pozorno na pojav stresa med zaposlenimi. Pretežni del vseh anketiranih ni podalo zadovoljivih rezultatov, ki bi ji pričakovali od podjetij, saj je načeloma ravno stres tisti, ki v večji meri deluje negativno na delovne izzive, ki nam prinaša služba, posledično je delo tudi manj kakovostno narejeno, pogosto pa zaradi neodzivnosti pojava stresa vodstvo ne vidi, kako uničuje svoje zaposlene in njihovo pripravljenost za delo.
24%
46%
30%
Da Ne vem Ne
Grafikon 12: Mnenje anketiranih o tem, ali podjetje, ki jim nudi zaposlitev, snuje ukrepe obvladovanja stresa
Vir: lasten, tabela 12
Obvladovanje stresa je danes ključnega pomena ne le pri posamezniku, temveč tudi v vseh organizacijah. Bistveno je, da vodstvo in pristojna kadrovska služba v organizacijah sama pravi čas prepozna delovna mesta, na katerih so zaposleni bolj in na katerih manj izpostavljeni stresu oziroma stresnim dogodkom. Grafikon 12 prikazuje, da kar 49 % vseh anketiranih ne ve, ali podjetje, kjer so zaposleni, snuje ukrepe za obvladovanje stresa, 22 % anketiranih je odgovorilo, da podjetje, kjer opravljajo delo, ne snuje ukrepov za zmanjšanje prisotnosti stresa, le 7 % anketiranih pa je odgovorilo, da niso zainteresirani za dejstvo, ali podjetje snuje ukrepe za preprečevanje stresa na delovnem mestu ali ne. Le 22 % vseh anketiranih se zaveda, da podjetje, kjer opravljajo delo, snuje ukrepe za preprečevanje stresa na delovnem mestu, kar pomeni, da glede na odgovor anketiranih ti delodajalci svoje zaposlene aktivno obveščajo o ukrepih za preprečevanje stresa v njihovem delovnem okolju ter predstavljajo eno izmed tistih dejavnosti, ki so že zaradi samega dela bolj podvrženi stresu. Podjetja svoje zaposlene o tem, kako premagati stres na delovnem mestu, obveščajo preko elektronske pošte. Vse več podjetij se usmerja v svojega zaposlenega celovito in poskušajo uporabljati bolj osebni pristop ter tako z vsakim zaposlenim opravijo letni razgovor, da vidijo, kako se zaposleni počutijo pri opravljanju svojega dela.
22%
49%
7%
22%
Da Ne vem Nisem zainteresiran Ne
Grafikon 13: Mnenje anketiranih, da vodstvo prilagaja obseg delovnih zadolžitev glede na starost posameznika
Vir: lasten, tabela 13
Ljudje so v prvih letih zaposlitve v večji meri zagnani, ambiciozni in predani podjetju. Z leti pa se delovna zagnanost in ambicioznost zmanjšujeta, pa morda ne toliko zaradi nas samih, temveč zato, ker smo navadno ujeti v določeno rutino, pogosto smo utrujeni že, ko v nedeljo zvečer pomislimo, da moramo v ponedeljek v službo. Vsak zaposlen ima v pogodbi o zaposlitvi in v kadrovskem zapisu točno naveden opis del, zaradi katerih opravlja delo. Ta dela pa se z leti zaposlenega ne spreminjajo. Vodstvo pričakuje, da delamo ves čas s tako delovno vnemo. 59 % anketiranih je odgovorilo, da vodstvo ne prilagaja obsega delovnih zadolžitev glede na starost posameznika, 22 % anketiranih odgovarja, da niti ne vedo, ali podjetje prilagaja obseg delovnih zadolžitev. 19 % zaposlenih je potrdilo, da podjetje obseg delovnih nalog prilagaja glede na starost in zmožnost posameznika. 22 % anketiranih je odgovorilo, da vodstvo prilagaja obseg delovnih zadolžitev glede na starost in doživljanje opravljenega dela posameznika.
Zadnje vprašanje, na katerega so anketirani odgovarjali, se je nanašalo na tehnike, ki jih uporabljajo zaposleni, da zmanjšajo prisotnost stresa zaradi službe in službenih nalog.
Namreč, velja dejstvo, da smo si ljudje sami po sebi karakterno različni. Glede na teoretično izhodišče bi si upali trditi, da kako se spoprijemamo s stresom, je odvisno od našega psihološkega stanja in ravnovesja duha, ki je v nas samih. Grafikon 14 nam torej prikazuje, s katerimi tehnikami sproščanja z namenom zmanjševanja stresa v službi se ukvarjajo anketirani.
19%
22%
0%
59%
Da Ne vem Nisem zainteresiran Ne
Grafikon 14: Tehnike sproščanja, s katerimi se ukvarjajo anketirani z namenom zmanjševanja stresa v službi
Vir: lasten, tabela 14
Stres je mogoče zmanjšati oziroma ga omiliti z različnimi tehnikami sproščanja. Pri 14.
vprašanju so anketirani odgovarjali, s katerimi tehnikami se ukvarjajo z namenom zmanjševanja stresa v službi. Svoje odgovore so anketirani podajali z ocenami od 1 do 5 glede na stopnjo strinjanja. Iz grafikona 14 vidimo, da se anketirani najpogosteje sproščajo ob druženju z družino in prijatelji, kar so ocenili z oceno 4,1. Naslednja dva najpogostejša načina za zmanjševanje stresa sta odkrit pogovorom s partnerjem (ocena 3,7) in rednimi sprehodi (ocena 3,7). Pogosto si kot tehniko sproščanja zoper stres izberejo tudi tek, medtem ko si manj pogosteje za sproščanje izberejo meditacijo (ocena 1,8), dihalne tehnike (ocena 1,7) in jogo (ocena 1,6). Kot razberemo iz grafikona 14, anketirani najmanj pogosto posegajo pri uravnavanju stresa oziroma preprečevanju s pogovorom pri psihologu.
Pogovore oziroma seanse s psihologom se v svetu pogosteje uporablja, nekateri vsakih nekaj dni, medtem ko je v Sloveniji pogovor s psihologom še vedno tabu tema. Zdi se, če sodimo po pogovorih v družbi, da se omenjeni tehniki marsikdo posmehuje, a vendar kot pravijo, je včasih lažje zaupati vse strahove in pritiske nekomu, ki ga ne poznamo in bomo najverjetneje segli tudi globlje v svoje misli in občutke.
3,7 1,6
1,8 1,3
1,7 2,1
4,1 3,7
1,0 2,0 3,0 4,0 5,0
Redni sprehodi Joga Meditacija Pogovor s psihologom Dihalne tehnike Tek Druženje z družino in prijatelji Odkriti pogovori s partnerjem