kokamid MEA, kokamid
*V preglednici IX smo pri neionskih in anionskih površinsko aktivnih snoveh, zajeli tiste, ki so se pojavile v treh ali več KI za britje.
27
Najbolj zastopana skupina površinsko aktivnih snovi je bila skupina neionogenih oz.
neionskih PAS, katerih je bilo 54. Te PAS so blage, zato jih koža dobro prenaša, imajo pa slabše penilne lastnosti. Zaradi nizkega potenciala draženja jih pogosto najdemo v izdelkih za otroško in občutljivo kožo (20, 33). Največkrat prisoten je bil lavret-23, ki smo ga našli v 17,5 % izdelkih. Sledita mu gliceriloleat in oleth-20 z 13,2 %. Druga najpogosteje zastopana je bila skupina anionskih PAS, kjer hidrofilni del predstavlja negativno nabita funkcionalna skupina. Te PAS imajo visoko čistilno moč in se dobro penijo. Eni izmed predstavnikov so mila, ki pa imajo visok potencial draženja kože (20, 33). V izbranih izdelkih je bilo prisotnih 38 anionskih PAS. Natrijeva in kalijeva mila so bila osnovna sestava stikov in krem za britje, medtem ko so pene in gele za britje sestavljala trietanolaminska mila in druge PAS.
Najpogosteje uporabljene maščobne kisline so bile stearinska, palmitinska, miristinska in maščobne kisline kokosovega olja. Pri gelih in penah smo največkrat zasledili TEA-palmitat in TEA-stearat, pri stikih in kremah pa kalijev in natrijev stearat. Pomembni predstavniki anionskih PAS so alkilsulfati in alkiletersulfati, ki imajo visoko čistilno moč in dobro sposobnost penjenja. Druge skupine pa se zaradi svojega blažjega profila pogosto uporabljajo kot sekundarne PAS. Pogosto jih kombiniramo z drugimi neionskimi ali amfoternimi PAS (33). Poleg mil so bili med anionskimi površinsko aktivnimi snovmi najbolj zastopani natrijev lavrilsarkozinat, ki smo ga našli v 9 izdelkih (7,9 %), natrijev kokoilglutamat, ki smo ga našli v 8 izdelkih (7,0 %) in natrijev lavrilsulfat, ki je bil prisoten v 7 izdelkih (6,1 %). Za kationske površinsko aktivne snovi je značilna pozitivno nabita polarna glava. Njihova glavna vloga je nega las. Nimajo čistilnih lastnosti, delujejo pa mehčalno, antistatično in protibakterijsko (20, 33). V izbranih izdelkih smo našli tri kationske PAS. PCA etilkokoilarginat, ki spada med naravne kationske PAS, poleg tega pa lahko deluje tudi kot antistatično sredstvo, smo našli v dveh certificiranih izdelkih. Splošno znano je, da kationske in anionske PAS niso združljive zaradi tvorbe v vodi netopnih kompleksov in drugih nestabilnosti. A vendar smo v dveh primerih zasledili, da se je PCA etilkokoilarginat uporabil v prisotnosti anionskih površinsko aktivnih snovi. Številne študije so dokazale, da je v določenih primerih možno kombinirati anionske in kationske PAS in da lahko ta kombinacija ob pravilni uporabi predstavlja sinergijske učinke (35). Predvidevamo, da v izdelku deluje kot antistatik, vendar ne izključujemo možnosti, da deluje tudi kot PAS, ki v kombinaciji z anionskimi deluje sinergijsko. V izbranih izdelkih smo zasledili tudi šest predstavnikov amfoternih površinsko aktivnih snovi. Zanje je značilno, da imajo pozitivno in negativno nabito polarno glavo, naboj molekule pa se spreminja s pH vrednostjo
28
disperznega medija. Imajo dobre čistilne lastnosti in ne povzročajo pekočega občutka.
Pogosto se uporabljajo v kombinaciji z anionskimi PAS, kjer zmanjšujejo draženje kože in oči (20, 33). Najpogosteje se je v izdelkih pojavil kokamidopropilbetain, in sicer v 9 izdelkih (7,9 %), sledi mu lecitin, ki smo ga našli v 7 izdelkih (6,1 %) in lavril betain, ki je bil prisoten v treh izdelkih (2,6 %). Večina kozmetičnih izdelkov je vsebovala kombinacijo neionskih in anionskih površinsko aktivnih snovi, pri nekaterih pa so bile prisotne še amfoterne. Olja, kot je bilo pričakovano, niso vsebovala PAS, z izjemo enega, ki je vseboval PEG-7 estre olivnega olja. Ta v tem primeru deluje kot emolient. Necertificirani geli in pene za britje so poleg trietanolaminskih mil vsebovali neionske in anionske PAS, medtem ko pri certificiranih trietanolaminska mila niso bila prisotna. Tu smo zasledili kombinacijo neionskih in blažjih anionskih PAS. Pri stikih za britje je polovica izdelkov, kot bazo za izdelavo mila, vsebovala kombinacijo natrijevega in kalijevega hidroksida. Dodatek kalijevega hidroksida omogoča nastanek mehkejšega mila in lepše tvorjenje pene. Tudi pri kremah za britje je 10 izdelkov (55,6 %) vsebovalo kombinacijo natrijevih in kalijevih mil, medtem ko so drugi izdelki vsebovali mešanico neionskih in anionskih PAS. V tem primeru bi lahko kreme za britje, ki vsebujejo mešanico kalijevih in natrijevih mil, uvrstili med kreme, ki tvorijo peno, ostale kreme za britje pa v skupino krem, ki se ne penijo. Ker je glavna vloga kozmetičnih izdelkov za britje to, da tvorijo stabilno peno, je večina izdelkov vsebovala kombinacijo več različnih PAS. Največ izdelkov je vsebovalo po štiri različne PAS, štirje izdelki pa so vsebovali tudi 10 ali več sestavin, ki lahko delujejo kot površinsko aktivne snovi.
4.2.6 Pregled in pogostost pojavljanja ostalih kozmetičnih sestavin
Običajno so kozmetični izdelki sestavljeni iz več različnih komponent, ki skupaj tvorijo celoto. Podlaga oziroma vehikel je lahko lipofilna, hidrofilna ali kombinirana. Običajno izdelki poleg že obravnavanih sestavin vsebujejo tudi zgoščevala, vlažilce, antioksidante, emoliente, rastlinske izvlečke in še mnoge druge snovi, ki imajo vsaka svojo funkcijo. V prilogi II smo v preglednici zajeli najpogostejše predstavnike različnih skupin sestavin, ki smo jih našli v izdelkih, namenjenih za moško britje.
Ene izmed najpogosteje prisotnih sestavin v vseh kozmetičnih izdelkih so vlažilci ali humektanti. So higroskopne snovi, ki nase vežejo vodo in jo zadržijo v izdelku ali v koži (36). V izdelkih za britje so zelo pomembni, saj je potrebno kožo in dlake pred britjem zmehčati. Glicerol je eden izmed najpogosteje uporabljenih humektantov, prav tako pa je bil
29
največkrat prisoten v izbranih izdelkih za britje (70,2 %). Je viskozna, brezbarvna tekočina brez vonja, ki se meša z vodo. Nastane kot stranski produkt pri saponifikaciji maščob. Je varna sestavina in se uporablja tudi za izdelavo zobnih past. Njegova slabost je ta, da lahko pri visokih koncentracijah na koži pušča lepljiv občutek (36). Drugi najpogosteje zastopan vlažilec je sorbitol, ki je bil prisoten v 22 izdelkih (19,3 %). Ima šibkejše vlažilno delovanje in je manj lepljiv (36). Sledita mu propilen glikol z 12,3 % in pantenol z 7,9 %. Propilen glikol je sintetična tekoča snov, ki ima v KI poleg vloge vlažilca pogosto tudi vlogo topila za različne snovi. Ocenjen je kot varna sestavina za uporabo v kozmetiki, vendar lahko pod določenimi pogoji povzroči blago draženje kože (37). Pantenol ali provitamin B5 je ena izmed bolj priljubljenih sestavin, saj poleg vlaženja pomirja razdraženo kožo in pripomore k celjenju ran (36). V izdelkih za britje smo zasledili še druge vlažilne sestavine, kot so mlečna kislina, natrijev laktat, sečnina, natrijev PCA, natrijev hialuronat in butilen glikol.
Nekatere izmed sestavin so telesu lastne snovi, vse pa so varne za uporabo v priporočenih koncentracijah.
Zgoščevala so snovi, ki se uporabljajo za uravnavanje viskoznosti in stabilnosti kozmetičnih izdelkov. Običajno so vodotopni polimeri, ki delujejo tudi kot tvorilci gelov. Najpogosteje se je v izdelkih pojavila hidroksietilceluloza, in sicer največkrat v gelih za britje. Našli smo jo v necertificiranih izdelkih, saj zaradi postopka pridobivanja z etoksilacijo, ni dovoljena v večini certificirane kozmetike (38). Sledi ji silicijev dioksid ali silika gel, ki je bil prisoten v 18 izdelkih. Največkrat se je pojavil v gelih za britje, kjer poleg tega, da tvori gel, lahko deluje tudi kot sredstvo za motnjenje. Hidroksipropilmetilceluloza se je pojavila v 12,3 % izdelkih, PEG-90M v 11,4 % in ksantan gumi v 10,5 %. V certificiranih izdelkih se je največkrat pojavil ksantan gumi, ki spada med naravne polisaharide. V pregledanih izdelkih sta bila pogosto prisotna tudi cetil in cetearilalkohol, ki sta maščobna alkohola. Uporabljata se za povečanje konsistence KI, lahko pa delujeta tudi kot koemulgatorja (25).
Antioksidante dodajamo v kozmetične izdelke, da upočasnijo ali preprečijo oksidativne procese (39). Butilhidroksitoluen (BHT) je pogost antioksidant v KI. Našli smo ga v 32 izdelkih. Je topen v etanolu in olju, a netopen v vodi. Ob stiku s kožo lahko deluje dražilno (39). Pogosto sta se v izdelkih pojavila tudi vitamin E ali tokoferol (21,9 %) in njegov derivat tokoferil acetat (14,0 %). Tokoferol je bil pogost v certificiranih izdelkih, medtem ko smo tokoferil acetat našli samo v necertificiranih izdelkih, saj je pogosto sintetičnega izvora. V
30
osmih izdelkih je bil prisoten tudi askorbil palmitat, in sicer v kombinaciji z drugimi antioksidanti.
Masla, olja in voski imajo v kozmetičnih izdelkih emolientno delovanje. Delujejo kot mehčala za kožo in jo negujejo. Voski in masla se pogosto uporabljajo tudi za povečanje konsistence KI (20). Najpogosteje so se v izdelkih pojavila različna olja. Kokosovo in sončnično olje smo zasledili v 14,9 % izdelkih, mandljevo v 12,3 % in olivno v 10,5 % izdelkih. Največ emolientov so vsebovala olja za britje, saj so sestavljena iz mešanice različnih olj in drugih lipofilnih snovi. Kokosovo olje smo pogosto zasledili v stikih za britje, saj ima odlično maščobnokislinsko sestavo za izdelavo mila. Izmed masel smo največkrat zasledili karitejevo maslo (10,5 %), med voski pa se je najpogosteje pojavilo jojobino olje, ki spada med tekoče voske (20).
Voda je bila ena najbolj zastopanih sestavin, saj se je pojavila v večini pregledanih izdelkov.
Kot topilo sta se pogosto pojavila glicerol in propilen glikol, ki imata poleg tega še vlogo vlažilca. V 6 izdelkih (5,3 %) smo zasledili denaturiran alkohol in v štirih izdelkih etanol (3,5 %). Oba delujeta kot topilo in adstringent, imata protimikrobne lastnosti in dajeta občutek svežine po uporabi izdelka. Nista primerna za občutljivo kožo, saj delujeta dražilno in kožo izsušita (40).
V penah in gelih za britje so bili prisotni potisni plini. Največkrat se je pojavil izobutan, ki smo ga našli v 48 izdelkih (42,1 %), sledi mu izopentan z 26,3 %, propan z 20,2 % in butan z 15,8 %. Izobutan in butan sta v izdelkih prepovedana v primeru, da vsebujeta ≥ 0,1 % m/m butadiena, ki spada med rakotvorne in mutagene snovi (21).
Kelatorji so spojine, ki jih dodajamo kozmetičnim izdelkom, da lovijo proste kovinske ione in jih onesposobijo ter s tem preprečijo negativen vpliv na druge sestavine (41). V pregledanih izdelkih za britje smo najpogosteje zasledili citronsko kislino (10,5 %), ki poleg tega, da deluje kot kelator, vpilva tudi na pH kozmetičnih izdelkov. Sledi ji tetranatrijeva sol etilendiamintetraocetne kisline (tetranatrijev EDTA), ki je bila prisotna v 10 izdelkih. Našli smo jo samo v necertificiranih izdelkih, saj v naravni kozmetiki ni dovoljena (41). Drugi kelatorji, ki so bili prisotni še v vsaj dveh izdelkih ali več, so natrijev metasilikat, natrijev fitat in dinatrijev EDTA. V enem izmed mil smo zasledili tudi tetranatrijev etidronat, ki pa je v milih dovoljen samo v primeru, da ne presega 0,2 % (kot kislina) (21).
31
Vsi izdelki za britje, z izjemo olja za britje, imajo alkalen pH, saj so narejeni na osnovi mil in drugih površinsko aktivnih snovi. Milom, ki so narejena s postopkom saponifikacije, ne moremo spremeniti pH, drugače pa je z izdelki na osnovi PAS (42). Za znižanje pH se najpogosteje uporabljata citronska in mlečna kislina. Citronska kislina je bila prisotna v 10,5
% pregledanih izdelkih in lahko deluje tudi kot kelator. Mlečno kislino pa smo našli v 6,1 % izdelkih in ima lahko tudi vlogo vlažilca.
Sestavine rastlinskega izvora, kot so maščobna olja, različni izvlečki in eterična olja, so pogosto dodana zaradi svojih negovalnih, pomirjevalnih ali protivnetnih lastnosti, nekatera pa se uporabljajo tudi namesto dišav (20). Najpogosteje se je v izdelkih pojavil sok aloe vere.
Ta na koži deluje pomirjevalno in vlažilno ter pripomore k celjenju ran. Sledi izvleček kamilice, ki prav tako deluje pomirjevalno in protivnetno. Pogosta so bila eterična olja evkalipta, čajevca, atlaške cedre in poprove mete, ki imajo antiseptične učinke, se uporabljajo kot dišavne sestavine in pustijo svež občutek na koži. Olje atlaške cedre najdemo v prilogi III Uredbe o KI (21), saj zanj velja omejitev glede peroksidne vrednosti. Rastlinski izvlečki in eterična olja so pogosto problematična, saj so lahko vzrok za preobčutljivostne in fototoksične reakcije (1).
Kot blažilno in protivnetno sredstvo smo poleg izvlečkov zasledili tudi bisabolol in alantoin.
Bisabolol se je pojavil tako v necertificirani, kot v certificirani kozmetiki, saj se pridobiva z destilacijo iz eteričnih olj, medtem ko smo alantoin našli samo v necertificiranih izdelkih, saj je, kljub temu da ga je mogoče izolirati iz rastlin, običajno pridobljen sintetično (43). V 25 izdelkih smo zasledili mentol, ki je pogosta sestavina izdelkov za britje, saj ima vonj po poprovi meti in deluje hladilno ter osvežilno.
Polimeri se lahko, poleg tega da delujejo kot zgoščevala, uporabljajo tudi kot tvorilci filmov.
Najpogosteje so se pojavili derivati celuloze, zasledili pa smo tudi poliizobuten (8,8 %), maltodekstrin (7,9 %) in galaktoarabinan (2,6 %). V izdelkih se uporabljajo kot stabilizatorji in zgoščevala ali pa tvorijo film na površini kože in dlak. Maltodekstrin in galaktoarabinan sta dovoljena v certificirani kozmetiki (43). Snovi, ki prav tako tvorijo film na površini kože in delujejo okluzivno so naftni derivati in silikoni. Kože ne nahranijo, temveč tvorijo zaščitno pregrado in s tem preprečujejo prekomerno izhlapevanje vode. Silikoni omogočajo, da rezilo britvice lažje drsi po koži (44). Od skupine naftnih derivatov sta se v izdelkih pojavila parafin (0,9 %) in vazelin (1,8 %). Ti sestavini zaradi svojega izvora nista priljubljeni v KI, prav tako pa lahko škodujeta okolju. Vazelin spada med snovi, ki so
32
prepovedane v KI (priloga II), razen če je zanj dokumentirana celotna zgodovina rafiniranja, ki dokazuje, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna (21). Izmed silikonov sta bila najbolj pogosta dimetikon (8,8 %) in dimetikonol (2,6 %). Vse te sestavine so prepovedane v naravni kozmetiki.
Absorbenti vsrkavajo v vodi ali olju topne, raztopljene ali razpršene snovi. V pregledanih izdelkih smo zasledili kaolin glino in aktivno oglje, ki poleg tega delujeta tudi kot abrazivno sredstvo. Vpijata in odstranjujeta odvečen sebum in nečistoče s površine kože in jo naredita gladko in sijočo. Kaolin glina se lahko uporablja tudi kot barvilo, vendar mora biti v tem primeru na seznamu sestavin navedena kot CI 77004 (21, 45). Prisotna je bila v stikih za britje, in sicer pod imenom Kaolin.
Med drugim smo v štirih izdelkih zasledili kofein, ki deluje proti zabuhlosti in učvrsti kožo.
V treh izdelkih se je pojavil niacinamid, ki je oblika vitamina B3. Uporablja se kot sredstvo za glajenje, saj zmanjša nepravilnosti in koži povrne prožnost. Skvalan je hidrogenirana oblika skvalena. Našli smo ga v dveh izdelkih, kjer deluje kot emolient in sredstvo za nego kože (1, 43, 46). Pogosto se je v izdelkih pojavil tudi natrijev klorid (9,6 %), ki deluje kot zgoščevalo (21).
4.3 PRIMERJAVA RAZLIČNIH SKUPIN KOZMETIČNIH IZDELKOV ZA BRITJE IN NJIHOVE NAJPOGOSTEJŠE SESTAVINE
Kozmetični izdelki za britje so po sestavi zelo različni, zato jih je težko primerjati med seboj.
Tudi občutek, ki ga pustijo na koži po uporabi, ni enak pri vseh. Geli za britje pustijo svež občutek, drugače pa je z olji, ki vsebujejo samo lipofilne snovi. Ta so po sestavi najbolj enostavna, saj ne vsebujejo konzervansov, vlažil, površinsko aktivnih snovi in zgoščeval.
Ker gre za različne oblike kozmetičnih izdelkov, smo v preglednici X predstavili samo najpogostejše skupine sestavin, ki se pojavljajo v večini pregledanih izdelkov. Izmed teh skupin sestavin, smo za vsako skupino izdelkov poiskali tisto, ki je bila najpogosteje zastopana v posamezni kategoriji izdelkov.
33