S področja rabe ral v Sloveniji je bilo napisanih že kar nekaj strokovnih del in študij. Avtorji so preučevali zelo različna in specifična območja v različnih časovnih obdobjih. Raziskovali so tako spremembe rabe tal kot metodologijo zajema.
Vrščaj (2008) je preučeval spremembe kmetijskih zemljišč, njihovo kakovost in stopnjo urbanizacije na območju celotne Slovenije od leta 2002 do 2007. Želel je ugotoviti obseg širjenja urbanizacije na kmetijska zemljišča ter opozoriti in pozvati k racionalni rabi prostora.
V analizi je omenil tudi oteženo primerjavo nekaterih vrst rabe tal zaradi vedno bolj natančnega Interpretacijskega ključa.
6
Petek (2005) analiziral spremembe rabe tal v alpskem svetu Slovenije v 19. in 20. stoletju.
Analiziral jih je s pomočjo franciscejskega katastra in digitalnimi ortofoti. Opozoril je, kako je kakovost zajema rabe tal odvisna od poznavanja ali nepoznavanja terena zajema rabe tal posameznika, poleg tega pa je poudaril, da ima vsak posameznik svoj kriterij, po katerem določa rabo tal. Omenil je tudi neskladja in težjo določitev določenih šifer rabe tal.
Krošelj (2016) se je v magistrskem delu ukvarjala s poskusi objektivnega zajemanja podatkov rabe tal s pomočjo geografskih informativnih sistemov za večjo natančnost in korektnost določanja. Avtorica je opozorila tudi na oteženo primerjavo zaradi različnih metod klasifikacije skozi leta. Glava tema magistrske naloge je opredelitev območij v zaraščanju s pomočjo lidarskih podatkov.
V diplomskem delu je Klar (2016) preučevala spreminjanje rabe tal v Sloveniji in spreminjanje metodologije med letoma 2002 in 2016. Spreminjajoča metodologija tako zajema rabe tal kot Interpretacijskega ključa je neposredno vplivala na zajem rabe tal, zato je ključno, da poznamo metodologijo zajema in tako preprečimo napake v interpretaciji.
Že od samega začetka izvajanja zajema rabe tal je bilo izpostavljeno dejstvo o čim večji skladnosti za lažje posodabljanje baze podatkov (Baza podatkov, 2003). Z razvojem tehnologije se je posledično spreminjala metodologija zajema. To je povzročilo neskladja med posodobljenimi Interpretacijskimi ključi in večjo subjektivnostjo interpretov skozi leta zajema.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prepoznava, da te spremembe metodologije vplivajo na težjo primerjavo in uporabo podatkov (Uspešnost varovanja, 2013).
3 METODOLOGIJA
Uporabljeni so vektorski podatkovni sloji dejanske rabe tal v letih 2002, 2005, 2009, 2012, 2014, 2017 in 2020, pridobljeni s spletnega portala Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP, 2021). Vektorski podatkovni sloj prostorske enote (občine) je bil pridobljen s spletnega portala E-prostor Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS, 2021), rastrski podatkovni sloj Lidar pa s spletnega portala Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO, Lidar, 2021). Vektorski podatkovni sloj škofjeloškega OPN ni javno objavljen, zato je bil pridobljen z Oddelka za okolje, prostor in občinsko redarstvo Občine Škofja Loka (Občina Škofja Loka, 2017) . Vsi uporabljeni podatki so javni in brezplačni.
Uporabljeni podatki so bili analizirani v geografskem informacijskem sistemu ArcMap 10.8.1.
Podatki so bili naloženi v projekciji D96/TM in obrezani na meje škofjeloške občine. Vektorski podatkovni sloji dejanske rabe tal za vsa leta so bili analizirani v atributivni tabeli, kjer smo najprej združili iste rabe tal z orodjem Select by Attributes in Merge, potem pa dodali nov atribut z orodjem Add Field in Calculate Geometry. Tako smo dobili posamične razrede vsake dejanske rabe tal v občini in njihovo celotno površino. Te atributivne podatke smo prenesli v Excelove preglednice in izračunali delež posamezne dejanske rabe tal. Nato smo v Excelu izračunali spremembe oz. razlike v deležu in dejanski površini posamezne dejanske rabe tal iz leta v leto. Na koncu smo izdelali še preglednico sprememb dejanske rabe tal v deležu in dejanski površini med letoma 2002 in 2020 za posamezno dejansko rabo tal.
Vse kategorije dejanske rabe tal, opisane v poglavju Rezultati in razprava, so:
– njiva,
– začasni travniki,
7 – trajne rastline na njivskih površinah, – rastlinjak,
– plantaža gozdnega drevja (kategorija je bila v Interpretacijski ključ vnesena leta 2008 in se začela zajemati v podatkovnem sloju od tega leta dalje (Klar, 2016));
– drevesa in grmičevje,
– neobdelano kmetijsko zemljišče,
– kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, – gozd,
– pozidano in sorodno zemljišče, – barje,
– ostalo zamočvirjeno zemljišče,
– suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom,
– odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom in – voda (Interpretacijski ključ, 2013).
Določene kategorije so z razvojem in dopolnitvami dejanske rabe tal novonastale, nekatere pa so bile zamenjane, združene ali celo ukinjene. Te spremembe kategorizacije evidence dejanske rabe tal in drugo je raziskala Klar (2016) v svojem diplomskem delu. V nadaljevanju besedila so v poglavju Rezultati in razprava njene zabeležene ugotovitve upoštevane v podpoglavju Spremembe posameznih kategorij.
Primerjava med vektorskima slojema rabe tal škofjeloškega OPN in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo z orodjem Merge združili kategorije v smiselne skupine za lažjo primerjavo z OPN. Nato smo uporabili orodje Intersect, s katerim smo dobili poligone, na katerih se rabi sekata ali ne skladata.
Pri primerjavi vektorskih slojev rabe tal OPN in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo z orodjem Merge združili kategorije v skupine, da so bile primerljive z OPN. Na novem vektorskem sloju z združenimi kategorijami v skupine in vektorskem sloju rabe tal OPN smo z orodjem Intersect dobili poligone, na katerih se je raba tal sekala ali se ni skladala.
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
Po najnovejšem Interpretacijskem ključu iz leta 2013 dejanska raba tale obsega 25 rab tal v Sloveniji. V škofjeloški občini je bilo leta 2017 in 2020 uporabljenih največ rab tal, 18 od 25, leta 2002 pa najmanj, samo 12 dejanskih rab tal. Upoštevati moramo tudi spreminjanje Interpretacijskih ključev dejanske rabe tal skozi leta. Nekatere kategorije rabe tal so ukinili, nekatere dodali na novo.
Leta 2005 so uvedli rabo začasni travniki (1130), že naslednje leto so rabo ukinili. Leta 2004 so v Interpretacijski ključ dodali dejansko rabo kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem (1800), leta 2008 so natančneje določili še opisnike kategorije. Leta 2005 so dodali dejansko rabo trajne rastline na njivskih površinah (1180), prvič zajeto leta 2009. Istega leta so v Interpretacijski ključ dodali dejansko rabo rastlinjak (1190), ki je bila prav tako prvič zajeta leta
8
2009. Leta 2005 so dodali tudi dejansko rabo neobdelano kmetijsko zemljišče (1600), ki se je začela zajemati še istega leta. Dejanska raba plantaža gozdnega drevja (1420) je bila v Interpretacijski ključ vnesena leta 2008 in se začela zajemati v podatkovnem sloju istega leta dalje (Klar, 2016). V nadaljevanju smo predstavili vsako dejansko rabo tal v občini in analizirali njeno spreminjanje.
Preglednica 1 Razlike v površini in deležu dejanske rabe tal med letoma 2002 in 2020
Razlike v površini med letoma 2002 in 2020 ha %
njiva - 316,23 - 2,17
začasni travniki 0,00 0,00
trajne rastline na njivskih površinah 4,98 0,03
rastlinjak 0,39 0,01
vinograd - 0,14 0,00
intenzivni sadovnjak 0,21 0,00
ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak 23,45 0,16
trajni travnik 330,08 2,26
kmetijsko zemljišče v zaraščanju 36,44 0,25
plantaža gozdnega drevja 0,61 0,00
drevesa in grmičevje 30,23 0,21
neobdelano kmetijsko zemljišče 47,07 0,32
kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem 5,18 0,04
gozd - 218,90 - 1,50
pozidano in sorodno zemljišče 53,32 0,36
barje 0,00 0,00
ostalo zamočvirjeno zemljišče 0,08 0,01
suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom 0,34 0,00 odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom - 1,21 - 0,01
voda 2,24 0,02
Vir podatkov: MKGP, 2021.
9
Preglednica 2 Razlike v površini kategorij dejanske rabe tal
Vir podatkov: MKGP, 2021.
Razlika v deležu površine kategorij rabe tal2002/052005/092009/122012/142014/172017/20Razlika v površini [ha] kategorij rabe 2002/052005/092009/122012/142014/172017/20 njiva -1,94-0,01-0,160,000,03-0,09-281,93-1,46-23,60-0,314,37-13,92 začasni travniki0,48-0,48////69,68-69,68//// trajne rastline na njivskih površinah/0,030,000,000,000,00/4,390,070,01-0,450,96 rastlinjak/0,000,000,000,000,01/0,61-0,010,000,120,28 vinograd0,00///0,000,000,20///0,07-0,01 intenzivni sadovnjak0,000,000,000,000,000,00-1,041,28-0,25-0,660,400,48 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak-0,020,080,150,00-0,04-0,01-2,5711,7921,290,78-6,24-1,60 trajni travnik1,781,01-0,650,030,28-0,20260,44147,95-94,453,7041,36-28,92 kmetijsko zemljišče v zaraščanju0,040,290,10-0,06-0,140,025,8641,8914,27-7,97-21,043,43 plantaža gozdnega drevja0,000,000,00/0,000,000,69-0,580,11/0,580,03 drevesa in grmičevje0,05-0,090,050,010,370,186,60-12,437,561,0553,51-25,76 neobdelano kmetijsko zemljišče/0,040,260,000,03-0,01/6,3837,210,833,120,35 kmetijsko zemljišče poraslo, z gozdnim drevjem0,07-0,050,000,000,010,0110,31-7,500,77-0,060,611,05 gozd-0,63-0,33-0,320,04-0,570,31-91,77-47,30-47,215,89-82,9144,40 pozidano in sorodno zemljišče0,14-0,500,58-0,020,030,1419,45-71,7184,68-3,874,5120,26 barje/0,000,00////0,030,03/// ostalo zamočvirjeno zemljišče/0,02-0,010,000,000,01/2,41-0,530,000,080,37 suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom0,000,000,000,000,000,000,180,190,140,000,000,21 odprto zemljišče brez ali s nepomembnim rastlinskim0,00-0,010,040,00-0,03-0,010,84-0,264,91-0,03-0,87-1,12 voda0,04-0,03-0,030,000,030,016,14-5,32-4,70-0,035,750,34
10