4. REZULTATI IN RAZPRAVA
4.4.2. Prehranske referenčne vrednosti za cink
Za določitev referenčnih vrednosti cinka (preglednica XI) je EFSA za različne populacije uporabila dvo-faktorski pristop. Najprej so ocenili fiziološke potrebe po cinku, oz.
najmanjše količine absorbiranega cinka, potrebne za nadomestitev izgub endogenega cinka in upoštevanje dodatnih zahtev potrebnih za rast dojenčkov, otrok ter v nosečnosti in med dojenjem. V drugi stopnji so določili količino cinka iz prehrane, ki je na voljo za absorpcijo in je potrebna za doseganje fizioloških potreb (37).
Preglednica XIII: Prehranske referenčne vrednosti za vnos cinka, povzeto po EFSA (24).
Populacija Starost Spol Referenčne vrednosti (mg/dan)
AI AR PRI UL
Dojenčki 7-11 mesecev
oba spola
/
2,4 2,9 /
Otroci 1-3 let 3,6 4,3 7,0
4-6 let 4,6 5,5 10,0
7-10 let 6,2 7,4 13,0
11-14 let 8,9 10,7 18,0
15-17 let moški 11,8 14,2
22,0
15-17 let ženske 9,9 11,9
Odrasli
(LPI 300 mg/dan)
≥ 18 let
moški 7,5 9,4
25,0
UL vrednost = 25 mg/dan + 100 %
0 10 20 30 40 50 60
114
Dnevn odmerek (mg)
Zaporedna številka prehranskega dopolnila
PRESEŽEK UL VREDNOSTI V PREHRANSKEM
DOPOLNILU S CINKOM
49 Odrasli
(LPI 600 mg/dan)
≥ 18 let 9,3 11,7
Odrasli
(LPI 900 mg/dan)
≥ 18 let 11,0 14,0
Odrasli
(LPI 1200mg/dan)
≥ 18 let 12,7 16,3
Odrasli
(LPI 300 mg/dan)
≥ 18 let
ženske
6,2 7,5
Odrasli
(LPI 600 mg/dan)
≥ 18 let 7,6 9,3
Odrasli
(LPI 900 mg/dan)
≥ 18 let
/
8,9 11,0
Odrasli
(LPI 1200mg/dan)
≥ 18 let 10,2 12,7
Nosečnice (+) 1,3 (+) 1,6
Doječe matere (+) 2,4 (+) 2,9
* LPI - Raven vnosa fitatov (angl. Levels of Phytate Intake ) Za odrasle se upošteva 4 različne ravni vnosa fitatov (LPI): 300, 600, 900 in 1,200 mg/dan, ki so povprečne za evropske prebivalce.
50 4.4.3. Splošno o cinku
Vsebnost cinka v telesu odrasle osebe je med 2 in 4 g, večina se nahaja v mišicah in kosteh. Le 0,1 % se nahaja v krvni plazmi in plazemska koncentracija je skrbno regulirana.
Cink se ne skladišči v telesu in v primeru preseženega vnosa se zmanjša absorpcija in poveča izločanje. Povprečen vnos cinka v Evropi je brez dodajanja prehranskih dopolnil 13 mg/dan za moške in 9 mg/dan za ženske. Potrebe po cinku so pri vegetarijancih lahko tudi do 50 % večje (37).
Živilom in prehranskim dopolnilom je v Evropski uniji dovoljeno dodajati cink v obliki acetata, klorida, citrata, glukonata, laktata, oksida, karbonata in sulfata (3, 27). Povprečna vsebnost cinka v prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo samo cink je od 15 do 50 mg/odmerek, v kombinaciji cinka z ostalimi vitamini in minerali pa od 2 do 20 mg/odmerek (26).
Metabolizem
Majhne količine cinka se lahko absorbirajo skozi celoten prebavni trakt, večina pa se absorbira v zgornjem delu tankega črevesa. Absorpcija poteka z aktivnim transportom.
Ligandi vežejo cink in ga transportirajo na luminalno površino črevesnih epitelijskih celic, od koder se cink prenese na vezavno mesto bazalne membrane, kjer se pritrdi na albumin in beljakovino transferin v portalnem obtoku (38).
Absorpcija je odvisna od dnevnega vnosa cinka in se giblje med 15 in 60 %. Pri prehranskih vnosih z manj kot 4 mg/dan lahko delež absorbiranega cinka znaša tudi več kot 60 %. Jetra predstavljajo kratkoročno zalogo cinka, ki se po potrebi takoj sprosti.
Večina absorbiranega cinka se izloči z žolčem in z blatom, v manjši meri pa z urinom, znojem, skozi kožo in lase. Količina izločena cinka z blatom je običajno enaka kot skupni vnos cinka pri zdravi populaciji (10-15 mg/dan) (38).
Biološka uporabnost
Številne interakcije vplivajo na biološko uporabnost cinka. Problematična so nekatera živila rastlinskega izvora (predvsem semena žit in stročnice), saj vsebujejo soli fitinske kisline – fitate, ki tvorijo netopne komplekse s cinkom in zmanjšujejo absorpcijo. Če je obenem prisoten tudi kalcij, le-ta še poveča vezavo cinka s fitati in nastane netopen kompleks cink-kalcij-fitat. Velja, da so pri vnosih živil z manjšo vsebnostjo fitatov potrebe po cinku manjše, saj je absorpcija boljša. Več fitatov kot vsebuje prehrana, višji vnosi cinka so potrebni. Vnos fitatov je zaradi različnih prehranskih vzorcev med državami (in tudi med posamezniki) različen. Ocenjujejo da, odrasli, ki se prehranjujejo z mešano
51
prehrano zaužijejo približno od 300 do 800 mg fitatov/dan, pri visokem deležu nerafiniranih izdelkov iz žitnih semen in stročnic se vrednosti povečajo na 700 do 1400 mg fitatov/dan, medtem ko je lahko vnos fitatov pri vegetarijancih od 1600 do 2500 mg fitatov/dan (37).
Slika 11: Razmerje med absorbiranim cinkom in vnesenim cinkom pri ravneh 0 in 900 mg fitatov/dan, prirejeno po (37).
Slika 11 prikazuje uveljavljeni matematični model absorpcije cinka pri ljudeh kot funkcije vnosa cinka in fitatov iz prehrane. Krivulje prikazujejo razmerje med absorbiranim cinkom in vnesenim cinkom pri 0 in 900 mg fitatov/dan. Horizontalne črtkane črte označujejo fiziološke potrebe za moške in ženske na podlagi povprečja telesne teže preiskovancev (tj.
59,1 kg za ženske in 72,7 kg za moške). Povprečne prehranske potrebe preiskovancev po cinku so presečišča vrednosti fizioloških potreb (2,9 mg/dan za ženske in 3,2 mg/dan za moške) z modelnimi krivuljami (37). Na primer, za doseganje fiziološke vrednosti 2,9 mg cinka/dan pri ženskah je potrebno zaužiti 4,9 mg cinka v primeru obroka brez fitatov, oz.
9,1 mg cinka če obrok vsebuje visoko vsebnost fitatov (900 mg/dan). Na zmanjšano absorpcijo cinka vpliva tudi visoka vsebnost železa v prehrani. Baker ima enako absorpcijsko pot kot cink, vendar je malo verjetno da bi zmerno povečan vnos bakra motil absorpcijo cinka. Domneva se, da nekatere aminokisline, kot so histidin, metionin in cistein, olajšajo absorpcijo cinka, saj odstranjujejo cink iz netopnih kompleksov (39).
4.4.4. Tveganje za zdravje ob prekomernem vnosu cinka
Akutna toksičnost je pri ljudeh redka, simptomi vključujejo slabost, bruhanje, bolečine v želodcu, krče v trebuhu in drisko. Dolgotrajno dodajanje cinka v razponu od 50 do 300 mg/dan povezujemo z vrsto biokemijskih in fizioloških sprememb. Te spremembe
52
vključujejo hipokupraemijo, levkopenijo, nevtropenijo, sideroblastično anemijo, znižanje koncentracije bakra v plazmi in zmanjšano aktivnost encimov, ki vsebujejo baker, superoksid dismutazo in keruloplazmin, spremenjeno presnovo lipoproteinov in oslabljeno imunsko funkcijo. Mnoge od teh biokemijskih in fizioloških sprememb so podobne spremembam, ki so jih opazili pri pomanjkanju bakra (37).
Kronična izpostavljenost visokim vnosom cinka lahko povzroči hude nevrološke bolezni, ki so posledice pomanjkanja bakra. NOAEL znaša 50 mg/dan in je bil določen na podlagi odsotnosti kakršnih koli škodljivih učinkov. SCF je določil zgornjo sprejemljivo mejo vnosa (UL) 25 mg/dan za odrasle, vključno z nosečnicami in doječimi ženskami, z uporabo faktorja negotovosti 2 zaradi majhnega števila preiskovancev, ki so bili vključeni v sorazmerno kratkoročne študije (37).
Razpoložljivi podatki kažejo, da cink lahko povzroča neželene učinke pri ljudeh, najpogostejše posledice akutne toksičnosti so prebavne motnje, medtem ko kronična toksičnost cinka povzroča simptome pomanjkanja bakra. Neželeni učinki (npr. anemija, nevtropenija, oslabljeni imunski odziv) so očitni šele po daljšem dodajanju cinka v obliki prehranskih dopolnil, katerih odmerki presegajo 150 mg/dan. Veliko težje je ugotoviti učinke presežnih odmerkov cinka pri vnosih nižjih od 100-150 mg/dan (37).
Kljub različnim referenčnim vrednostim za vnos cinka za odrasle (zbrane v preglednici XII), smo ugotovili da pri uporabi prehranskih dopolnil z dnevnim odmerkom 10 mg cinka, kar predstavlja 100 % PDV, zadostimo potrebam skoraj vseh (97,5 %) posameznikov v populaciji, kar je razvidno iz podanih PRI vrednosti. Polovica pregledanih prehranskih dopolnil v dnevnem odmerku vsebuje 15 mg cinka, s čimer bi kljub prehrani z visoko vsebnostjo fitatov zadostili povprečnim populacijskim referenčnim vnosom za moške glede na priporočila EFSA. Za populacijo žensk odmerek 15 mg/dan že presega priporočila in bi bil bolj primeren le za doječe matere in nosečnice, ki imajo začasno višje potrebe po cinku.
Eno prehransko dopolnilo znatno presega UL vrednost, saj v priporočenem dnevnem odmerku vsebuje 50 mg cinka, kar je še enkrat več od zgornje sprejemljive meje vnosa, ki velja kot varen dnevni odmerek pri dolgotrajni oz. vsakodnevni uporabi.
53
4.5. Najvišje dovoljene količine mineralov
Priporočeno je, da vitaminski in mineralni izdelki, ki niso opredeljeni kot zdravila, kamor lahko štejemo prehranska dopolnila, ne vsebujejo višjih dnevnih odmerkov vitaminov, mineralov in oligoelementov, kot so določeni v Smernicah za opredelitev izdelkov, ki lahko hkrati sodijo med zdravila in izdelke, ki so predmet drugih predpisov za uporabo pri ljudeh. Smernice so nastale na podlagi 7. člena Zakona o zdravilih in so tudi strokovno vodilo Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) in določajo dnevne odmerke, ki ne bi smeli biti prekoračeni pri izdelkih v farmacevtskih oblikah, ki niso zdravila in jih sočasno vključuje tudi Pravilnik o prehranskih dopolnilih, kjer so enake vrednosti predstavljene kot najvišje dovoljene količine v prehranskih dopolnili z vitamini in minerali za odrasle osebe (preglednica XIV).
Preglednica XIV: Najvišje dovoljene količine v prehranskih dopolnilih s cinkom, kalcijem, magnezijem in železom (3, 40).
Dnevni odmerek (mg), ki ne bi smel biti prekoračen pri izdelkih v farmacevtskih oblikah, ki niso zdravila oz. najvišje dovoljene količine v prehranskih dopolnilih (mg)
cink 15
kalcij 1500
magnezij 600
železo 18
Po podatkih JAZMP so v tabelah za odrasle osebe za vodotopne vitamine kot najvišji dnevni odmerki določeni do petkratniki priporočenih dnevnih vnosov, pri maščobotopnih vitaminih, mineralih in oligoelementih pa njihovi en- do dva-kratniki. Za minerale cinka, kalcija, magnezija in železa to sicer ne velja, saj so vrednosti manj kot en-krat višje.
Potrdimo lahko, da so najvišji dnevni odmerki mineralov nižji od najvišjih dopustnih dnevnih vnosov (UL). Znanstveni odbor EFSA za UL vrednost upošteva dnevni vnos iz vseh virov, torej običajne prehrane in prehranskih dopolnil), saj upoštevajo, da običajna, uravnotežena in raznolika hrana zagotavlja vir vitaminov, mineralov in oligoelementov poleg tega so številna živila obogatena z vitamini in minerali (40).
54
Želeli smo ugotoviti ali prehranska dopolnila iz vzorca (preglednica II, V, VIII, XI) presegajo dnevne odmerke, ki ne bi smeli biti prekoračeni pri izdelkih v farmacevtskih oblikah, ki niso zdravila oz. najvišje dovoljene količine v prehranskih dopolnilih (preglednica XIV).
Upoštevali smo najvišje priporočene dnevne odmerke in ugotovili, da prehranska dopolnila s kalcijem ne presegajo najvišje dovoljene količine, ki znaša 1500 mg/dan. Tudi prehranska dopolnila z magnezijem ne presegajo najvišje dovoljene količine, vendar pa trije izdelki (z zaporedno številko 70, 71, 72) vsebujejo najvišjo dovoljeno količino, ki je 600 mg/dan. Najvišja dovoljena količina cinka je 15 mg/dan in 19 % prehranskih dopolnil s cinkom presega to vrednost, primere z preseženimi vrednostmi prikazuje slika 12. Izdelek pod zaporedno številko 107 vsebuje 20 mg cinka v dnevnem odmerku in presega najvišjo dovoljeno količino za 33 %. Prehranska dopolnila z zaporedno številko 109, 110, 111, 112, 113 vsebujejo 25 mg cinka/dan in presegajo najvišjo dovoljeno količino za 67 %.
Prehransko dopolnilo z zaporedno številko 114, pa z dnevnim odmerkom 50 mg, najvišjo dovoljeno količino presega za 233 %. Najvišja dovoljena količina je nižja od UL vrednosti za cink, ki naša 25 mg/dan in jo vsi izdelki razen prehransko dopolnilo z zaporedno številko 114, ne presegajo.
Slika 12: Prekoračen dnevni odmerek (15 mg/dan) v prehranskih dopolnilih s cinkom.
Najvišja dovoljena količina v prehranskih dopolnilih z železom je 18 mg/dan. To vrednost presega 25 % vseh prehranskih dopolnil z železom, primere z preseženimi vrednostmi prikazuje slika 13. Izdelka pod zaporedno številko 32, 33 vsebujeta 20 mg železa v dnevnem odmerku in presegata najvišjo dovoljeno količino za 11 %, izdelek z zaporedno številko 34 za 17 %. Izdelek z zaporedno številko 35 vsebuje 30 mg železa/dan in presega
15 15 15 15
+ 33 % + 47 % + 67 %
+ 233 %
0 10 20 30 40 50 60
107 108 109, 110, 111, 112, 113 114
Dnevn odmerek (mg)
Zaporedna številka prehranskega dopolnila
PREKORAČEN DNEVNI ODMEREK V PREHRANSKIH
DOPOLNILIH S CINKOM
55
najvišjo dovoljeno količino za 67 %, medtem ko prehransko dopolnilo z zaporedno številko 36 in 37 z dnevnim odmerkom 50 mg, najvišjo dovoljeno količino presega za 178
%. UL vrednost za železo ni določena zaradi pomanjkanja podatkov, vendar so v študijah opazili neželene učinke na prebavila v odmerkih višjih od 20 mg/dan, ki pa so dostopna tudi na slovenskem trgu in bi iz previdnostnih razlogov raje posegali po prehranskih dopolnilih z nižjimi odmerki oz. v območju prehranskih referenčnih vrednosti za železo.
Slika 13: Prekoračen dnevni odmerek (18 mg/dan) v prehranskih dopolnilih z železom.
Na podlagi Smernic JAZMP se »Kot zdravila opredelijo izdelki, ki vsebujejo snovi, ki lahko pomembno vplivajo na fiziološke funkcije prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja, ali ki se lahko uporabljajo oz. dajejo ljudem ali živalim z namenom, da bi se določila diagnoza bolezni« (40). Prav tako priporočajo, da vitaminski in mineralni izdelki v farmacevtskih oblikah, ki niso opredeljeni kot zdravila, ne vsebujejo višjih dnevnih odmerkov vitaminov, mineralov in oligoelementov, kot so določeni v preglednici XIV. Obrazec za vlogo za opredelitev izdelka mora proizvajalec oz. podjetje, ki bo tržilo izdelek, samovoljno ali po uradni dolžnosti oddati na JAZMP (40).
JAZMP poleg Smernic za opredelitev vsakega posameznega izdelka upošteva tudi druga merila, ki jih prikazuje slika 14.
18 18 18 18
+ 11 % + 17 %
+ 67 %
+ 178 %
0 10 20 30 40 50 60
32, 33 34 35 36, 37
Dnevni odmerek (mg)
Zaporedna številka prehranskega dopolnila
PREKORAČEN DNEVNI ODMEREK V PREHRANSKIH
DOPOLNILIH Z ŽELEZOM
56
Slika 14: Merila za opredelitev posameznega izdelka (40).
V mejnih primerih je določen izdelek lahko opredeljen v EU kot zdravilo in kot prehransko dopolnilo, saj lahko posamezna država članica izdelek opredeli drugače, ob dokazilu oz.
utemeljitvi, da je potrebna drugačna opredelitev (40).
57 5. SKLEP
Z željo po ohranjanju zdravja in izboljšanju psihične in telesne zmogljivosti in dejstvu da so prehranska dopolnila dostopna praktično na vsakem koraku, so prehranska dopolnila aktualna živila za številne potrošnike. Vendar pa naj bi uravnotežena in pestra prehrana navadno zagotavljala zadosten vir vitaminov, mineralov in oligoelementov za zadostitev fizioloških potreb po hranilih. Zato je malo verjetno, da je preskrbljenost zdrave populacije pod priporočenimi dnevnimi vnosi. Uživanje prehranskih dopolnil je navadno priporočljivo v primeru neuravnotežene, enolične in nekakovostne prehrane, povečanih fizioloških potreb, med nosečnostjo, dojenjem, ob povečani telesni dejavnosti, zaradi bolezni, alergij ali starosti, vendar pa se moramo zavedati, da prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Velja tudi, da nižji vnosi hranil še ne pomenijo pomanjkanja, vendar višja verjetnost za nezadostni vnos. Poleg tega, je doseganje prehranskih referenčnih vrednosti povsem zadostno v obdobju enega tedna in jih ni potrebno dosegati proporcialno z vsakim obrokom oz. vsak dan. Prav tako je izkoristek absorpcije boljši v enakomernih in manjših odmerkih hranil. V primeru, da je posamezniku dokazano pomanjkanje ali bolezen, bi moralo nadomeščanje in zdravljenje potekati pod zdravniškim nadzorom z uporabo zdravil.
Ugotovili smo, da so vrednosti PDV, ki morajo biti v skladu z Uredbo 1169/2011 navedene na označbi prehranskih dopolnil, nižje od UL, ki predstavljajo najvišji dopustni vnos posameznega hranil hranila iz vseh virov (običajne prehrane, pijače in prehranskih dopolnil) skozi celotno življenjsko obdobje, ki pri skoraj nobenemu posamezniku v populaciji ne predstavlja tveganja za neželene učinke. Vnosi, ki so višji od UL, lahko predstavljajo tveganje za neželene učinke, zato priporočamo pazljivost, predvsem ob hkratni uporabi več različnih prehranskih dopolnil, ki lahko vsebujejo enaka hranila in v kombinaciji lahko znatno presežejo zgornje sprejemljive meje vnosa hranila.
V sklopu magistrske naloge smo želeli potrditi zastavljene hipoteze. Prvo hipotezo, ki pravi »Prehranska dopolnila na slovenskem tržišču z minerali cinka, magnezija, kalcija in železa ne presegajo zgornjih sprejemljivih mej vnosov (UL vrednosti)« ovržemo, saj smo zabeležili eno prehransko dopolnilo s cinkom, ki v dnevnem odmerku en-krat presega UL vrednost, saj vsebuje 50 mg cinka, medtem ko UL vrednost znaša 25 mg/dan. Poleg tega dve prehranski dopolnili z železom za 5 mg presegata UL vrednost (45 mg/dan), ki jo je določil Medicinski inštitut. Obenem PDV za magnezij, ki ga določa Uredba 1169/2011,
58
(vključuje vnos iz vseh prehranskih virov) znaša 375 mg in zato vsa vključena prehranska dopolnila z magnezijem že avtomatsko presegajo UL vrednost (250 mg/dan), ki se v primeru magnezija izjemoma nanaša samo na količino zaužito s prehranskimi dopolnili in ne vključuje naravno prisotnega magnezija v hrani in pijačah.
Prav tako je tudi druga hipoteza »Dnevni odmerki mineralov cinka, magnezija, kalcija in železa v prehranskih dopolnilih so manjši od dnevnih odmerkov opredeljenih v Smernicah Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki se nanašajo na izdelke v farmacevtskih oblikah, ki niso zdravila.« ovržena, saj nekatera prehranska dopolnila s cinkom in železom presegajo navedene vrednosti. JAZMP glede na prejeto vlogo za opredelitev izdelka odloča, ali se bo izdelek prodajal kot prehransko dopolnilo ali pa zdravilo.
Tretjo hipotezo, ki pravi, da »Visoki dnevni odmerki mineralov cinka, magnezija, kalcija in železa v prehranskih dopolnilih lahko vodijo v prekomerne vnose teh mikrohranil in povzročijo tveganje za zdravje uporabnika« lahko potrdimo. V primeru zdravega posameznika, vnosi mineralov v območju referenčnih vrednosti različnih inštitucij, dolgoročno ne povzročajo tveganja za zdravje uporabnika. Nasprotno pa poleg običajne prehrane redno uživanje prehranskih dopolnil z dnevnimi odmerki mineralov, ki presegajo UL vrednosti, lahko predstavlja tveganje za neželene učinke in vpliv na zdravje uporabnika. V primeru, da je posamezniku dokazano pomanjkanje ali bolezen, bi moralo nadomeščanje oz. zdravljenje potekati pod zdravniškim nadzorom z uporabo zdravil.
Ugotovili smo, da uporaba prehranskih dopolnil lahko pomembno vpliva na doseganje prehranskih referenčnih vrednosti, vendar odgovornost in skrb zase prevzema vsak posameznik. Pomembno se nam zdi preveriti sestavo prehranskih dopolnil, ki jih uporabljamo, še posebej v primeru sočasnega jemanja več različnih izdelkov, da se izognemo prekomernim prehranskim vnosom. Pri vnosu hranil moramo upoštevati skupni dnevni vnos iz vseh prehranskih virov – hrana, obogatena živila, morebitna zdravila ter navsezadnje prehranskih dopolnil. Tudi nakup pri preverjenem proizvajalcu igra pomembno vlogo, saj v nasprotnem primeru prehranska dopolnila lahko vsebujejo višje ali nižje vrednosti od priporočenih, nedeklarirane vsebnosti, vsebujejo lahko tudi škodljive primesi ali razgradne produkte.
59 6. LITERATURA
1. Food supplements, EFSA. Dostopno na: https://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/food-supplements; dostopano dne: 21. 3. 2021
2. Poličnik R. Zdrava prehrana, Priročnik za izvajalce v zdravstvenih domovih. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, 2018.
3. Pravilnik o prehranskih dopolnilih (Uradni list RS, št. 66/13. Dostopno na:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11675; dostopano dne: 21. 3. 2021 4. Nutrivigilanca, NIJZ. Dostopno na:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/qa_072018.pdf; dostopano dne: 20. 3.
2021
5. Direktiva 2002/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o
približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32002L0046; dostopano dne: 19. 3.
2021
6. Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32011R1169; dostopano dne: 20. 3. 2021
7. Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlementa in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Dostopno na:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A32006R1924; dostopano dne: 19. 3.
2021
8. Uredbe, direktive in drugi akti, Evropska unija. Dostopno na: https://europa.eu/european-union/law/legal-acts_sl; dostopano dne: 20. 3. 2021.
9. Recek M, Povhe-Jemec K, Triler M: Ali jemo varno hrano? Vloga Ministrstva za zdravje pri zagotavljanju varne hrane. 2007.
10. Varno uživanje prehranskih dopolnil in poročanje o neželenih dogodkih, NIJZ. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/varno-uzivanje-prehranskih-dopolnil-in-porocanje-o-nezelenih-dogodkih-0; dostopano dne: 20. 3. 2021
11. Dietary reference values, EFSA. Dostopno na:
https://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/dietary-reference-values; dostopano dne: 21. 3.
2021
12. Slovenski Medicinski Slovar. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2012.
13. Peterlin-Mašič L: Odmerki mineralov in vitaminov, Farmacevtski vestnik; 3, 2020: 186-198.
14. Krečič-Stres H: Osnove živilske kemije. Ljubljana: Biotehniški izobraževalni center. 2008.
15. Zinc, Micronutrient Information Center, Linus Pauling Institute. Dostopno na:
https://lpi.oregonstate.edu/mic/minerals/zinc; dostopano dne: 18. 3. 2021
16. Peterlin-Mašič L, Obreza A, Vovk,T: Minerali, vitamini in druge izbrane snovi, 1. izd..
Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana, 2020. 9-81 & 119-177.
17. EFSA NDA Panel. Scientific Opinion on Dietary Reference Values for Calcium. EFSA
17. EFSA NDA Panel. Scientific Opinion on Dietary Reference Values for Calcium. EFSA