Prehranske referenčne vrednosti za vnos mineralov

1. UVOD

1.5. Prehranske referenčne vrednosti za vnos mineralov

Živila v obliki prehranskih dopolnil se poleg običajne prehrane posameznika, uporabljajo za vzdrževanje zadostnega vnosa hranil ali za uravnavanje prepoznanega pomanjkanja. Ker pa je lahko prekomeren vnos hranil skozi daljše časovno obdobje škodljiv, je za varno uporabo prehranskih dopolnil potrebno upoštevati najvišje dopustne vnose posameznih hranil v populaciji (UL vrednosti) (21). Prehranske referenčne vrednosti za minerale cinka, kalcija, magnezija in železa za odrasle osebe so predstavljene v preglednici I.

Na območju Republike Slovenije velja Pravilnik o prehranskih dopolnilih, ki določa pogoje za prehranska dopolnila. Pravilnik o prehranskih dopolnilih ne navaja referenčnih vrednosti za vnos vitaminov in mineralov, saj se sklicujejo na predpis, ki ureja označevanje hranilne vrednosti živil oz. predpis, ki ureja zagotavljanje informacij o živilih potrošniku tj.

Uredba (EU) 1169/2011. V skladu s to Uredbo je potrebno navesti količino vitaminov in mineralov kot odstotek PDV, na osnovi referenčnih vrednosti (podanih v miligramih) za označevanje živil A Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 1169/2011.

Zaradi geografske lege od leta 2004 NIJZ povzema priporočila prehranskega združenja DACH (13). NIJZ definira referenčne vrednosti za vnos hranil kot »količine hranil, za katere domnevamo, da pri skoraj vseh posameznikih v obravnavanih populacijskih

skupinah omogočajo njihovo polno storilnost in ščitijo pred prehransko pogojenimi zdravstvenimi okvarami. Omenjene količine hranil, omogočajo nastanek telesnih rezerv, ki so ob nenadnih povečanjih potreb takoj na voljo in brez ogrožanja zdravja« (21).

Priporočila po svoji definiciji pokrivajo potrebe skoraj vseh (98 %) oseb znotraj skupine zdravih posameznikov v Srednji Evropi. Navedene referenčne vrednosti pa ne veljajo za osebe ki redno jemljejo zdravila, za preskrbo bolnikov, za osebe z motnjami prebave in presnove ter za osebe z raznimi odvisnostmi. Za omenjene skupine je potrebno individualna obravnava (21).

Evropska agencija za varnost hrane (angl. European Food Safety Authority, EFSA) prispeva k varstvu potrošnikov, saj za članice Evropske unije pripravlja neodvisne znanstvene nasvete o tveganjih v zvezi s hrano, svetuje glede obstoječih in novih tveganjih ter tako prispeva k oblikovanju evropske zakonodaje, pravil in politike. EFSA v svojih mnenjih navaja vrednosti za različne populacije oz. posamezne »subpopulacije« znotraj vseh posameznikov, saj za vnos posameznih hranil upošteva določene starostne skupine, spol ali fiziološko stanje (nosečnost, dojenje) in pri tem definira več različnih prehranskih referenčnih vrednosti (22):

Povprečne potrebe po hranilu ali zadosten vnos za polovico populacije – angl. Average Requirement, AR: predstavlja vnos hranila, ki je zadosten za polovico oseb v populaciji, za drugo polovico populacije pa je prenizek. Pri tem se uporablja predpostavka, da so potrebe po hranilu v populaciji statistično normalno razporejene.

Populacijski referenčni vnos ali zadosten vnos za populacijo ali priporočila za populacijo – angl. Population Reference Intakes, PRI: predstavlja zadosten vnos hranil za 97,5 % posameznikov v populacijski skupini. PRI vrednosti se izračunajo na podlagi prej določenih AR vrednosti.

Ustrezen vnos hranila za populacijo – angl. Adequate Intake, AI: kadar se zaradi nezadostnih podatkov ne da določiti AR vrednosti in posledično tudi ne PRI vrednosti, se določijo AI vrednosti. Te temeljijo na eksperimentalno določenih približnih vnosih hranil pri skupini zdravih oseb. AI predstavlja ustrezen vnos hranila za zagotavljanje ohranjanja zdravstvenega stanja na želeni ravni pri 97,5 % ljudi v populaciji.

Zgornja meja vnosa hranila ali zgornja sprejemljiva meja vnosa - angl. Tolerable Upper Level, UL: Predstavlja maksimalni dnevni vnos hranila iz vseh virov (hrane in prehranskih dopolnil) skozi celotno življenjsko obdobje, ki pri skoraj nobenemu posamezniku v populaciji ne predstavlja tveganja za neželene učinke. Vnosi, ki so višji od zgornje sprejemljive meje vnosa, lahko predstavljajo tveganje za neželene učinke (13).

Opisane prehranske referenčne vrednosti so temelji za prehranska priporočila in za vrednotenje ter načrtovanje prehrane posameznikov in populacije. Obenem so osnova za določitev PDV in za označevanje živil (13). Prehranske referenčne vrednosti so ključne smernice na področju prehrane in zagotavljajo znanstveno podlago na kateri temeljijo prehranska priporočila in služijo kot osnova za obvladovanje tveganj in pri določanju referenčnih vrednosti za označevanje živil in oblikovanju prehranskih smernic. Uporabljajo jih prehranski strokovnjaki pri ocenjevanju prehrane in načrtovanju prehrane na populacijski in individualni ravni. V pomoč so tudi proizvajalcem živil pri oblikovanju prehranskih izdelkov in znanstvenikom, ki sodelujejo v prehranskih raziskavah (21).

Ker se potrebe po hranilih med posamezniki razlikujejo, so prehranske referenčne vrednosti pripravljene za različne skupine oz. populacije prebivalstva. Skupine so izbrane glede na razlike v potrebah po hranilih med odraščanjem, spremembo endokrinega stanja med puberteto, in različni absorpciji hranil ali telesnih funkcijah, npr. ledvična funkcija.

Upoštevajo različne življenjska obdobja in razlikujejo med spoli, med drugim pri ženskah upoštevajo posebne potrebe med nosečnostjo in dojenjem ali pa v obdobju pred menopavzo in po menopavzi. Ciljne populacije se za vsako posamezno hranilo določajo individualno, odvisno od razpoložljivih podatkov (23).

Preglednica I: Prehranske referenčne vrednosti za cink, kalcij, magnezij in železo, ki veljajo za odrasle osebe, povzeto po (6, 21, 22).

Vir Uredba

(a) Na absorpcijo cinka vpliva vsebnost fitatov v prehrani. Nižja kot je vsebnost fitatov v živilih, višja je absorpcija cinka in v tem primeru je nižji dnevni vnos cinka zadosten.

(b) Vrednost se nanaša na količino magnezija, ki jo zaužijemo s prehranskimi dopolnili, vodo ali dodano hrani, z magnezijevimi solmi (magnezijev klorid, magnezijev sulfat, magnezijev aspartat, magnezijev laktat) in magnezijevim oksidom – ne vključuje naravno prisotnega magnezija v hrani in pijačah. Medtem, ko PDV za magnezij za odrasle znaša 375 mg/dan in vključuje vnos magnezija iz vseh virov.

(c) Velja za ženske v predmenopavzi (vključno z nosečnicami in doječimi materami) in pokriva potrebe približno 95 % žensk.

Določanje potreb po esencialnih hranilih za določeno populacijo ni enostavno. Ob predpostavki normalne porazdelitve bi bilo potrebno vrednosti povprečnih potreb po hranilih, ob upoštevani biološki uporabnosti, povečati za dvakratnik standardne deviacije.

Tako bi dobili količine, ki za skoraj vse posameznike pokrivajo potrebe in ščitijo pred s hrano povzročenimi deficitarnimi boleznimi in simptomi pomanjkanja. Vendar različni razlogi vplivajo na to, da takšna izpeljava ni vselej možna. Prvič, potrebe po hranilih niso statistično normalno porazdeljene (z izjemo potreb po beljakovinah), in drugič, temeljnih informacij za določanje povprečnih potreb ne moremo enako vrednotiti, saj so različnega izvora. Poleg tega so podatki o porazdelitvi potreb na voljo le za nekatere hranilne snovi in za majhne skupine prebivalstva. Ne smemo pozabiti na podatke o dolgoročni preskrbljenosti skupin prebivalstva s hranili. Priporočene vrednosti za posamezno skupino prebivalstva, ki naj bi po podatkih NIJZ ustrezale vsem individualnim fiziološkim

nihanjem in predstavljajo zadostno zalogo hranil v telesu, imajo vključen 20 do 30 % pribitek, ki temelji na variacijskem koeficientu od 10 do 15 % (21).

16 2. NAMEN DELA

Uživanje nekakovostne, enolične, kalorično bogate, a prehransko revne hrane pomembno vpliva na vnos hranil in povečuje verjetnost za pomanjkanje nekaterih hranil. Nasprotno pa redno uživanje raznolike in uravnotežene prehrane zagotavlja zadosten vnos hranil za zdravo populacijo in sočasna uporaba prehranskih dopolnil lahko privede do presežnih dnevnih vnosov hranil, s čimer se poveča tveganje za pojav neželenih učinkov. K priljubljenosti in razširjenosti uporabe prehranskih dopolnil vplivata skrb za svoje dobro zdravje in počutje ter sodobni trendi zdravega in športno aktivnega načina življenja, vendar tudi hiter in stresen način življenja ter staranje prebivalstva. Dostopnost in možnost nakupa na številnih prodajnih mestih, v lekarnah, drogerijah in na spletu omogoča, da lahko vsak trenutek izbiramo med mnogimi prehranskimi dopolnili, ki se razlikujejo po svoji sestavi, odmerkih vitaminov in mineralov in ostalih hranil, kot tudi po obliki in načinu uporabe.

Namen magistrskega dela je proučiti, ali so na spletu, v lekarnah in drogerijah v Sloveniji dostopna prehranska dopolnila z višjimi odmerki mineralov od 100 % PDV glede na Uredbo 1169/2011. Za izbor prehranskih dopolnil ter kasnejše vrednotenje varnosti z visokimi odmerki mineralov je to referenčna vrednost, ki predstavlja vključitveni kriterij - vsebnost minerala najmanj 100 % PDV, kar je razvidno iz označbe prehranskih dopolnil. V preglednici bomo zabeležili obliko prehranskega dopolnila, količino minerala v dnevnem odmerku (mg) in odstotek PDV ter kemijsko obliko minerala.

S pomočjo dostopne znanstvene literature bomo zbrali prehranske referenčne vrednosti za minerale cinka, kalcija, magnezija in železa. Te bomo uporabili za primerjavo z vrednostmi mineralov pridobljenih iz ustreznih prehranskih dopolnil in za vrednotenje morebitnih presežnih vrednosti. Ugotovili bomo ali je uporaba prehranskih dopolnil z visokimi odmerki mineralov varna za potrošnika, oz. kakšna so morebitna tveganja, če so prekoračene vrednosti PDV. Vrednotenje varnosti visokih odmerkov mineralov cinka, kalcija, magnezija in železa bo temeljilo predvsem na znanstvenih mnenjih EFSA.

Na podlagi pridobljenih podatkov bomo poskušali potrditi naslednje hipoteze:

1. Prehranska dopolnila na slovenskem tržišču z minerali cinka, magnezija, kalcija in železa ne presegajo zgornjih sprejemljivih mej vnosov (UL vrednosti).

2. Dnevni odmerki mineralov cinka, magnezija, kalcija in železa v prehranskih dopolnilih so manjši od dnevnih odmerkov opredeljenih v Smernicah Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki se nanašajo na izdelke v farmacevtskih oblikah, ki niso zdravila.

3. Visoki dnevni odmerki mineralov cinka, magnezija, kalcija in železa v prehranskih dopolnilih lahko vodijo v prekomerne vnose teh mikrohranil in povzročijo tveganje za zdravje uporabnika.

18 3. METODE

Iskalna mesta na slovenskem trgu

Pri slovenskih spletnih ponudnikih (lekarnar.si, proteini.si, drogeriji DM in Müller) smo pregledali prehranska dopolnila za odrasle osebe, ki vsebujejo vsaj enega izmed mineralov (cink, kalcij, magnezij ali železo).

Vključitveni kriteriji

Na spletu smo uporabili iskalne besede, ki so vsebovale »prehransko dopolnilo« in izbran mineral »cink/kalcij/magnezij/železo«. Osredotočili smo se na prehranska dopolnila za odrasle osebe, katerih količina minerala glede na Uredbo 1169/2011 dosega 100 % PDV ali več. V nabor smo vključili prehranska dopolnila različnih oblik (kapsule, prašek, peroralna tekočina, šumeče tablete, tablete, zrnca) in za različne namene uporabe. Izključili smo vsa prehranska dopolnila, ki niso vsebovala iskanih mineralov, ali pa so bile vsebnosti iskanih mineralov nižje od 100 % PDV.

Zbiranje podatkov o prehranskih dopolnilih

Vsa prehranska dopolnila iz omenjenih iskalnih mest na slovenskem trgu, ki so ustrezala vključitvenem kriterijem smo predstavili grafično v obliki preglednic izdelanih s pomočjo programa Microsoft Office Excel. V preglednico smo za vsako posamezno prehransko dopolnilo zabeležili obliko, PDV in količino minerala v dnevnem odmerku (mg), odstotek PDV glede na Uredbo 1169/2011 ter kemijsko obliko minerala. Te podatke smo za vsa prehranska dopolnila pridobili iz označb na ovojnini ali iz opisov izdelkov na spletu. Za vsak posamezen mineral smo izdelali svojo preglednico in prehranska dopolnila razvstrili naraščajoče glede na najvišji priporočeni dnevni odmerek minerala v mg/dan oz. na odstotek PDV.

Zbiranje dostopnih podatkov o mineralih in prehranskih referenčnih vrednostih Pregledali smo aktualno znanstveno literaturo, ki opisuje cink, kalcij, magnezij in železo ter zbrali potrebne informacije, ki jih potrebujemo za interpretacijo rezultatov (splošno o mineralu, metabolizem in biološka uporabnost). Preučili smo prehranske smernice dveh inštitucij (NIJZ in EFSA), ki ju upoštevamo na območju Slovenije in katerih referenčne vrednosti so služile za vrednotenje visokih dnevnih odmerkov mineralov v vzorčnih prehranskih dopolnilih, s čimer smo ugotovili ali izdelki na trgu presegajo prehranske referenčne vrednosti in za koliko. Pri tem je bila v pomoč opisna statistika, ki nam je omogočila preglednost pridobljenih rezultatov in lažjo interpretacijo.

Vrednotenje varnosti prehranskih dopolnil z visokimi odmerki mineralov

S pomočjo obstoječe znanstvene literature ter mnenj EFSA smo preučili tveganja za zdravje ob prekomernem vnosu cinka, kalcija, magnezija in železa s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo višje odmerke od PDV glede na Uredbo 1169/2011.

Celoten postopek in uporabljene metode dela, od pregledovanja in zbiranja prehranskih dopolnil, pridobivanja podatkov in vrednotenja rezultatov shematično predstavlja slika 5.

Slika 5: Shematični prikaz in vrstni red metod dela uporabljenih v magistrski nalogi.

20 4. REZULTATI IN RAZPRAVA

Vsa prehranska dopolnila, ki so ustrezala vključitvenim kriterijem smo razvrstili naraščajoče glede na najvišji priporočeni dnevni odmerek minerala v mg/dan oz. na odstotek PDV. Zabeležili smo v kakšni kemijski obliki se nahaja mineral in v kakšni obliki je posamezno prehransko dopolnilo (kapsule, prašek, peroralna tekočina, šumeče tablete, tablete, zrnca). Vključitvenim kriterijem je skupno ustrezalo 114 prehranskih dopolnil za odrasle osebe, ki vsebujejo kalcij (preglednica II), magnezij (preglednica V), cink (preglednica VIII) ali železo (preglednica XI). Glede na vsebovan mineral je od 114 prehranskih dopolnil 11 % prehranskih dopolnil s kalcijem, 21 % z železom, 31 % z magnezijem in 37 % s cinkom.

Poleg izbora ustreznih prehranskih dopolnil in za vrednotenje zbranih rezultatov ter oceno tveganja za zdravje ob prekomernem vnosu mineralov predstavljamo najpomembnejša dejstva in podatke o posameznih mineralih, v povezavi z uporabo v prehranskih dopolnilih.

4.1. Kalcij

4.1.1. Prehranska dopolnila s kalcijem

Našli smo 13 prehranskih dopolnil (preglednica II), pri katerih dnevni odmerek kalcija dosega najmanj 100 % PDV. Ugotovili smo, da je količina minerala v dnevnem odmerku pri večini (60 %) prehranskih dopolnil s kalcijem enaka 1000 mg, kar predstavlja 125 % PDV glede na Uredbo 1169/2011. Ostali odmerki (800 mg, 820 mg, 1200 mg, 1300 mg in 1400 mg) niso tako pogosti, saj se posamezno nahajajo le v enem prehranskem dopolnilu.

Glede na zbrane podatke, smo ugotovili da se največ prehranskih dopolnil s kalcijem nahaja v obliki tablet (46 %), sledijo šumeče tablete (23 %), kapsule (16 %) in prašek (15

%). Najpogosteje je uporabljen kalcijev karbonat (68 %), ostale kemijske oblike minerala so prisotne v po enem prehranskem dopolnilu (8 %) in to so kalcijev citrat, kalcijev glukonat, kompleks kalcijevega karbonata, glukonata, citata ter kalcijev kompleks karbonata, citrata, malata, fumarata, sukcinata.

Preglednica II: Seznam prehranskih dopolnil s kalcijem, kjer dnevni odmerek dosega 100 % PDV ali več.

1000 125 kalcijev citrat

11 tablete 2

tableti/dan

1200 150 kalcijev

karbonat

12 tablete 2

tableti/dan

1300 163 kalcijev

karbonat

13 kapsule 4

kapsule/dan

1400 175 kalcijev

karbonat

*Ostale podatke o prehranskem dopolnilu (naziv, proizvajalec, dostop) prikazuje seznam v prilogi.

Glede na referenčne vrednosti za prehranski vnos kalcija, ki veljajo za odrasle osebe (preglednica III), podane iz strani NIJZ in EFSA, smo analizirali pridobljene podatke iz pregleda 13 prehranskih dopolnil s kalcijem.

Preglednica III: Primerjava prehranskih referenčnih vrednosti za kalcij za odrasle osebe, povzeto po (6, 21, 24).

Vir Uredba

1169/2011 NIJZ EFSA

Referenčna vrednost in enota

PDV (mg/dan)

AR (mg/dan)

PRI (mg/dan)

UL (mg/dan)

Kalcij 800 1000 750 950 2500

PDV kalcija po priporočilih NIJZ znaša 1000 mg/dan. To je tudi odmerek, ki je najpogostejši (60 %) med pregledanimi prehranskimi dopolnili s kalcijem. V primerjavi s PDV iz Uredbe 1169/2011, ki znaša 800 mg, to predstavlja 125 % PDV. Višji dnevni odmerek od priporočil NIJZ vsebuje po eno prehransko dopolnilo (slika 6) in sicer v odmerkih 1200, 1300 in 1400 mg/dan.

Slika 6: Prekoračen PDV kalcija (1000 mg/dan) glede na priporočila NIJZ.

Glede na priporočila EFSA lahko ugotovimo, da vsa zajeta prehranska dopolnila dosegajo AR vrednost, ki znaša 750 mg. To pomeni, da z uživanjem prehranskih dopolnil s kalcijem, ki vsebujejo dnevni odmerek 800 mg (100 % PDV), zadostimo povprečnim potrebam po kalciju pri polovici populacije, drugi polovici pa je ta odmerek prenizek. Da bi zadostili večini populacije oz. 97,5 % posameznikom v populacijski skupini, je potreben višji dnevni odmerek in sicer 950 mg, kolikor znaša PRI vrednost za kalcij. Z dnevnim odmerkom 1000 mg jo za 50 mg presega večina prehranskih dopolnil iz vzorca. Glede na podatke iz preglednice IV, je PRI vrednost za mlajše odrasle (med 18 in 24 let) višja in znaša 1000 mg. Razlog je v tem, da so v tem obdobju potrebe višje, saj se kalcij še vedno kopiči v kosteh.

Pomembno vrednost za vrednotenje varnosti predstavlja zgornja sprejemljiva meja vnosa oz. UL vrednost. Ta za kalcij znaša 2500 mg/dan, in vključuje vnose hranila iz vseh virov, torej iz hrane, pijače in prehranskih dopolnil, kar pomeni da bi lahko skozi celotno življenjsko obdobje uživali do 2500 mg kalcija dnevno in to ne bi predstavljajo tveganja za neželene učinke. S prehranskimi dopolnili dostopnimi v Sloveniji, ob upoštevanju navodil za jemanje, lahko zaužijemo največ 1400 mg kalcija na dan. Da bi presegli UL vrednost, bi torej morali dnevno s prehrano in pijačo zaužiti še 1100 mg kalcija. Glede na podatke iz literaturnega pregleda Balk, E M et al., pa edino Severni Evropejci zaužijejo s hrano več kot 1000 mg kalcija na dan (25).

1000 1000 1000

+ 20 % + 30 % + 40 %

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600

11 12 13

Dnevni odmerek (mg)

Zaporedna številka prehranskega dopolnila

% PREKORAČENEGA PDV V PREHRANSKIH

DOPOLNILIH S KALCIJEM

4.1.1. Prehranske referenčne vrednosti za kalcij

Preglednica IV prikazuje prehranske referenčne vrednosti za kalcij, ki jih podaja EFSA za različne populacije. Opazili smo, da sta AR in PRI vednosti enaki za odrasle ženske, moške, nosečnice in doječe matere v enakem starostnem obdobju. Znanstveni odbor je namreč ugotovil, da kljub fiziološkim spremembam, ki se pojavijo med nosečnostjo in dojenjem, le-te ne vplivajo na prehranski vnos kalcija, edino če je bil ta že pred nosečnostjo prenizek. Zato vrednosti za populacijo nosečnic in doječih mater niso višje kot za ostale ženske in moške (17).

Preglednica IV: Prehranske referenčne vrednosti za vnos kalcija, povzeto po EFSA (24).

Populacija Starost Spol Referenčna vrednost (mg/dan)

AI AR PRI UL

Dojenčki 7-11 mesecev

Oba

spola 280 / /

/ Otroci 1-3 let Oba

spola /

390 450

Otroci 4-10 let 680 800

Otroci 11-17 let 960 1150

Odrasli, nosečnice, doječe matere

18-24 let

Oba

spola /

860 1000

2500 Odrasli,

nosečnice, doječe matere

≥ 25 let

750 950

Znanstveni odbor za hrano (angl. The Scientific Committee on Food, SCF) je na podlagi različnih dolgotrajnih študij določil UL vrednost za kalcij v višini 2500 mg/dan iz vseh virov za odrasle osebe, nosečnice in doječe matere. Zaenkrat še ni dovolj podatkov za določitev UL vrednosti za dojenčke, otroke in mladostnike. Ustrezen prehranski vnos kalcija je določen na podlagi informacij iz študij, z delnimi ocenami potrebnih vnosov za kompenzacijo izgube kalcija (preko urina, blata, kože) ter z vnosi, ki so potrebni za vzdrževanje serumskih koncentracij, upoštevajoč povprečne absorpcije kalcija in iz študij o kostni gostoti in vsebnosti kostnih mineralov tekom življenja (26).

25 4.1.2. Splošno o kalciju

Kalcij je v krvi prisoten v treh različnih oblikah: kot prosti kalcijevi (Ca²⁺) ioni (približno 45 %), vezan na beljakovine (približno 45 %) in kompleksiran na citrat, fosfat, sulfat in karbonat (približno 10 %). Serumska koncentracija kalcijevih ionov je skrbno regulirana (26).

Živilom in prehranskih dopolnilom v Evropski uniji je kalcij dovoljeno dodajati v obliki soli citronske kisline, glicerofosfata, glukonata, hidroksida, karbonata, klorida, laktata, oksida, soli ortofosforne kisline in sulfata (27).

Metabolizem

Za absorpcijo mora biti kalcij v topni obliki ali vezan na topne organske molekule.

Absorpcija je odvisna od večih dejavnikov (kemijske oblike kalcija, topnosti, drugih prehranskih dejavnikov) in je največja pri nizkem vnosu in visokih potrebah. Večinoma se absorbira med 10 in 40 % kalcija. V prebavnem traktu absorpcija kalcija poteka na 2 načina: preko pasivne difuzije, oz. nenasitljivega in paracelularnega transporta ali preko aktivnega, nasitljivega, transcelularnega transporta. Aktivni transport regulirata obščitnični hormon in kalcitriol, aktivna oblika vitamina D. Absorpcija kalcija se tekom življenjskih obdobij precej razlikuje, večja je v obdobju hitre rasti in se znižujem s staranjem ter pri nizkih vrednostih vitamina D in estrogena. Večina neabsorbiranega kalcija se kompleksira z žolčnimi kislinami, prostimi maščobnimi kislinami, oksalno kislino in izloči z blatom.

Glavne poti izločanja kalcija so preko urina, blata, kože in znoja (17).

Biološka uporabnost

Večina kalcijevih soli, ki se uporabljajo v prehranskih dopolnilih se absorbira v podobni meri kot kalcij iz mlečnih izdelkov. Biološka uporabnost kalcijevih soli, ki se uporabljajo v prehranskih dopolnilih (npr. karbonat, laktat, glukonat in citrat) je primerljiva, če jih uživamo sočasno z obrokom. Na tešče pa je absorpcija kalcija iz citratne oblike nekoliko boljša kot iz karbonatne. Vendar pa citratna oblika na enako maso vsebuje približno pol manj kalcija (21 %) kot karbonatna (40 %) in je za enak odmerek potrebno zaužiti več citratne oblike, ki je tudi dražja. Podobno velja za kalcijev laktat in glukonat, ki vsebujeta le 13 % oz. 9 % kalcija, zato so odmerki teh soli še precej višji (28).

In document MAGISTRSKA NALOGA MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM INDUSTRIJSKA FARMACIJA (Strani 21-0)