Glede na priporočila EFSA lahko ugotovimo, da vsa zajeta prehranska dopolnila dosegajo AR vrednost, ki znaša 750 mg. To pomeni, da z uživanjem prehranskih dopolnil s kalcijem, ki vsebujejo dnevni odmerek 800 mg (100 % PDV), zadostimo povprečnim potrebam po kalciju pri polovici populacije, drugi polovici pa je ta odmerek prenizek. Da bi zadostili večini populacije oz. 97,5 % posameznikom v populacijski skupini, je potreben višji dnevni odmerek in sicer 950 mg, kolikor znaša PRI vrednost za kalcij. Z dnevnim odmerkom 1000 mg jo za 50 mg presega večina prehranskih dopolnil iz vzorca. Glede na podatke iz preglednice IV, je PRI vrednost za mlajše odrasle (med 18 in 24 let) višja in znaša 1000 mg. Razlog je v tem, da so v tem obdobju potrebe višje, saj se kalcij še vedno kopiči v kosteh.
Pomembno vrednost za vrednotenje varnosti predstavlja zgornja sprejemljiva meja vnosa oz. UL vrednost. Ta za kalcij znaša 2500 mg/dan, in vključuje vnose hranila iz vseh virov, torej iz hrane, pijače in prehranskih dopolnil, kar pomeni da bi lahko skozi celotno življenjsko obdobje uživali do 2500 mg kalcija dnevno in to ne bi predstavljajo tveganja za neželene učinke. S prehranskimi dopolnili dostopnimi v Sloveniji, ob upoštevanju navodil za jemanje, lahko zaužijemo največ 1400 mg kalcija na dan. Da bi presegli UL vrednost, bi torej morali dnevno s prehrano in pijačo zaužiti še 1100 mg kalcija. Glede na podatke iz literaturnega pregleda Balk, E M et al., pa edino Severni Evropejci zaužijejo s hrano več kot 1000 mg kalcija na dan (25).
1000 1000 1000
+ 20 % + 30 % + 40 %
0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600
11 12 13
Dnevni odmerek (mg)
Zaporedna številka prehranskega dopolnila
% PREKORAČENEGA PDV V PREHRANSKIH
DOPOLNILIH S KALCIJEM
24
4.1.1. Prehranske referenčne vrednosti za kalcij
Preglednica IV prikazuje prehranske referenčne vrednosti za kalcij, ki jih podaja EFSA za različne populacije. Opazili smo, da sta AR in PRI vednosti enaki za odrasle ženske, moške, nosečnice in doječe matere v enakem starostnem obdobju. Znanstveni odbor je namreč ugotovil, da kljub fiziološkim spremembam, ki se pojavijo med nosečnostjo in dojenjem, le-te ne vplivajo na prehranski vnos kalcija, edino če je bil ta že pred nosečnostjo prenizek. Zato vrednosti za populacijo nosečnic in doječih mater niso višje kot za ostale ženske in moške (17).
Preglednica IV: Prehranske referenčne vrednosti za vnos kalcija, povzeto po EFSA (24).
Populacija Starost Spol Referenčna vrednost (mg/dan)
AI AR PRI UL
Dojenčki 7-11 mesecev
Oba
spola 280 / /
/ Otroci 1-3 let Oba
spola /
390 450
Otroci 4-10 let 680 800
Otroci 11-17 let 960 1150
Odrasli, nosečnice, doječe matere
18-24 let
Oba
spola /
860 1000
2500 Odrasli,
nosečnice, doječe matere
≥ 25 let
750 950
Znanstveni odbor za hrano (angl. The Scientific Committee on Food, SCF) je na podlagi različnih dolgotrajnih študij določil UL vrednost za kalcij v višini 2500 mg/dan iz vseh virov za odrasle osebe, nosečnice in doječe matere. Zaenkrat še ni dovolj podatkov za določitev UL vrednosti za dojenčke, otroke in mladostnike. Ustrezen prehranski vnos kalcija je določen na podlagi informacij iz študij, z delnimi ocenami potrebnih vnosov za kompenzacijo izgube kalcija (preko urina, blata, kože) ter z vnosi, ki so potrebni za vzdrževanje serumskih koncentracij, upoštevajoč povprečne absorpcije kalcija in iz študij o kostni gostoti in vsebnosti kostnih mineralov tekom življenja (26).
25 4.1.2. Splošno o kalciju
Kalcij je v krvi prisoten v treh različnih oblikah: kot prosti kalcijevi (Ca2+) ioni (približno 45 %), vezan na beljakovine (približno 45 %) in kompleksiran na citrat, fosfat, sulfat in karbonat (približno 10 %). Serumska koncentracija kalcijevih ionov je skrbno regulirana (26).
Živilom in prehranskih dopolnilom v Evropski uniji je kalcij dovoljeno dodajati v obliki soli citronske kisline, glicerofosfata, glukonata, hidroksida, karbonata, klorida, laktata, oksida, soli ortofosforne kisline in sulfata (27).
Metabolizem
Za absorpcijo mora biti kalcij v topni obliki ali vezan na topne organske molekule.
Absorpcija je odvisna od večih dejavnikov (kemijske oblike kalcija, topnosti, drugih prehranskih dejavnikov) in je največja pri nizkem vnosu in visokih potrebah. Večinoma se absorbira med 10 in 40 % kalcija. V prebavnem traktu absorpcija kalcija poteka na 2 načina: preko pasivne difuzije, oz. nenasitljivega in paracelularnega transporta ali preko aktivnega, nasitljivega, transcelularnega transporta. Aktivni transport regulirata obščitnični hormon in kalcitriol, aktivna oblika vitamina D. Absorpcija kalcija se tekom življenjskih obdobij precej razlikuje, večja je v obdobju hitre rasti in se znižujem s staranjem ter pri nizkih vrednostih vitamina D in estrogena. Večina neabsorbiranega kalcija se kompleksira z žolčnimi kislinami, prostimi maščobnimi kislinami, oksalno kislino in izloči z blatom.
Glavne poti izločanja kalcija so preko urina, blata, kože in znoja (17).
Biološka uporabnost
Večina kalcijevih soli, ki se uporabljajo v prehranskih dopolnilih se absorbira v podobni meri kot kalcij iz mlečnih izdelkov. Biološka uporabnost kalcijevih soli, ki se uporabljajo v prehranskih dopolnilih (npr. karbonat, laktat, glukonat in citrat) je primerljiva, če jih uživamo sočasno z obrokom. Na tešče pa je absorpcija kalcija iz citratne oblike nekoliko boljša kot iz karbonatne. Vendar pa citratna oblika na enako maso vsebuje približno pol manj kalcija (21 %) kot karbonatna (40 %) in je za enak odmerek potrebno zaužiti več citratne oblike, ki je tudi dražja. Podobno velja za kalcijev laktat in glukonat, ki vsebujeta le 13 % oz. 9 % kalcija, zato so odmerki teh soli še precej višji (28).
4.1.3. Tveganje za zdravje ob prekomernem vnosu kalcija
Raven kalcija v telesu je skrbno regulirana z genetskimi in hormonskimi dejavniki. Ob odsotnosti kostnega raka, bolezni ščitnice in obščitnice ter normalnem vnosu vitamina D, se prekomerno kopičenje kalcija v krvi ali tkivih izključno zaradi prekomernega uživanja
26
kalcija iz prehrane ne bi smelo pojaviti. Hiperkalciemijo (koncentracija kalcija v serumu >
2,75 mmol/L) lahko povzročijo prehranska dopolnila z velikimi odmerki kalcija, zlasti če je dodan vitamin D, ki lahko poveča absorpcijo kalcija. Klinični simptomi hiperkalciemije so utrujenost, mišična oslabelost, anoreksija, slabost, bruhanje, zaprtje, tahikardna aritmija, kalcifikacija mehkih tkiv, zaostanek v rasti in izguba teže. Posledice hude kronične hiperkalciemije so ledvični kamni in okvara delovanja ledvic, posledično zmanjšanje koncentracijske sposobnosti ledvic (tj. zmanjšanje ponovne absorpcije soli in vode). Odbor SCF je za določitev UL za kalcij upošteval različne dolgotrajne študije, pri katerih je bil skupni dnevni vnos kalcija iz prehrane in prehranskih dopolnil v količini 2500 mg in pri tem niso opazili neželenih učinkov (17).
Glede na zbrane podatke in primerjavo s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo enako ali več kalcija kot znaša 100 % PDV, smo ugotovili, da so zbrana prehranska dopolnila (preglednica II) varna za uporabo. Obenem smo ugotovili, da so dnevni odmerki po priporočilih NIJZ in EFSA višji od vrednosti PDV (800 mg). Rezultati kažejo, da ima večina prehranskih dopolnil s kalcijem primerno vsebnost glede na priporočila NIJZ in EFSA, saj vsebujejo zadostne odmerke kalcija. Obenem ta prehranska dopolnila ne presegajo UL vrednosti, ki znaša 2500 mg in je dokazano varna za uporabo ob dolgotrajnem jemanju. Glede na to menimo, da je tveganje za prekomerni dnevni vnos ob upoštevanju navodil za jemanje ob uporabi prehranskih dopolnil s kalcijem, nizko.
Nasprotno, pa bi odmerki kalcija, ki jih v telo vnesemo s prehrano, pijačo ali prehranskimi dopolnili v skupni količini, ki je višja od 2500 mg/dan, lahko povzročili neželene učinke.
4.2. Železo
4.2.1. Prehranska dopolnila z železom
Našli smo 24 prehranskih dopolnil z železom (preglednica V), katerih dnevni odmerek železa dosega najmanj 100 % PDV. Ugotovili smo, da je količina minerala v dnevnem odmerku pri 38 % prehranskih dopolnil z železom enaka 14 mg, kar predstavlja 100 % PDV glede na Uredbo 1169/2011. Poleg tega, smo zabeležili še naslednje dnevne odmerke:
15 mg (13 %), 18 mg (25 %), 20 mg (13 %) in 50 mg (11 %). Glede na zbrane podatke, smo ugotovili da se največ prehranskih dopolnil z železom nahaja v obliki kapsul (42 %), sledijo tablete (25 %), peroralne tekočine (17 %), prašek (8 %) ter v enakih deležih (4 %) zrnca in šumeče tablete. Najpogosteje je uporabljen železov glukonat (33 %), nato železov
27
bisglicinat (25 %), železov pirofosfat (21 %), železov fumarat (17 %) ter železov sulfat (4
%).
Preglednica V: Seznam prehranskih dopolnil z železom, kjer dnevni odmerek dosega 100
% PDV ali več.
28
*Ostale podatke o prehranskem dopolnilu (naziv, proizvajalec, dostop) prikazuje seznam v prilogi.
Glede na referenčne vrednosti za prehranski vnos železa, ki veljajo za odrasle osebe (preglednica VI), podane iz strani NIJZ in EFSA, smo analizirali pridobljene podatke iz pregleda 24 prehranskih dopolnil z železom.
29
Preglednica VI: Prehranske referenčne vrednosti za železo, povzeto po (6, 21, 24).
Vir Uredba potrebe približno 95 % žensk.
Priporočen dnevni vnos železa po priporočilih NIJZ znaša 10 mg/dan za moške ter med 10 in 15 mg/dan za ženske. Opazimo, da je 100 % PDV (14 mg), določen v Uredbi 1169/2011 višji od priporočil NIJZ, ki veljajo za moške, vendar ustreza vrednostim znotraj območja za ženske (10-15 mg/dan), s čimer zadostimo povprečnim potrebam po železu pri odraslih ženskah. Glede na rezultate, zgornjo mejo PDV glede na NIJZ za ženske tj. 15 mg/dan presega skoraj polovica (49 %) prehranskih dopolnil z železom.
Glede na priporočila EFSA, z dnevnim odmerkom 6 mg zadostimo potrebam po železu pri polovici populacije, drugi polovici pa je ta odmerek prenizek. Da bi zadostili večini populacije oz. 97,5 % posameznikom v populacijski skupini, je potreben višji dnevni odmerek in sicer 11 mg, kolikor znaša PRI vrednost za železo in velja za moške in ženske v menopavzi. Pomembno je poudariti, da za ženske v predmenopavzi (kamor prištevamo tudi nosečnice in doječe matere) velja višji priporočen dnevni odmerek in sicer 16 mg/dan.
Čeprav je UL vrednost pomembna za vrednotenje varnosti, zaradi premalo znanstvenih podatkov le-ta še ni določena iz strani EFSA in zato primerjava prehranskih dopolnil z železom glede na UL vrednost ni mogoča.
4.2.2. Prehranske referenčne vrednosti za železo
Za določitev referenčnih vrednosti železa (preglednica VII) je EFSA upoštevala modelirane izgube železa za moške in ženske v rodni dobi in odstotka absorpcije železa v hrani, ki se nanaša na koncentracijo feritina v serumu. Za ženske v menopavzi so določili enake vrednosti kot za moške (29).
30
Preglednica VII: Prehranske referenčne vrednosti za železo, povzeto po EFSA (24).
Populacija Starost Spol AI (mg/dan)
AR (mg/dan)
PRI (mg/dan)
UL (mg/dan) Dojenčki 7-11
mesecev Oba spola
/
8 11
/
Otroci 1-6 let Oba spola 5 7
Otroci 7-11 let Oba spola 8 11
Otroci 12-17 let Moški 8 11
Otroci 12-17 let Ženske 7 13
Pred -menopavzo
≥ 18 let
Ženske 7 16
Menopavza ≥ 40 let Ženske 6 11
Odrasli ≥ 18 let Moški 6 11
Nosečnice,
doječe matere 7 16
4.2.3. Splošno o železu
V telesu odraslega posameznika je približno 4,4 g železa pri moških in 2,8 g pri ženskah.
Za uravnavanje ravnovesja železa, moški potrebuje približno 1 mg/dan železa, ženske pa približno 1,5 mg/dan. Na zaloge železa pri ženskah močno vpliva menstruacija, zato so potrebe po železu pri ženskah neenakomerne (30).
Živilom in prehranskim dopolnilom v Evropski uniji je železo dovoljeno dodajati v obliki citrata, amonijevega citrata, glukonata, fumarata, karbonata, laktata, železov difosfat (železov pirofosfat), saharata, sulfata in elementarnega železa (karbonil + elektrolitski + z reduciranim hidrogenom) (27).
Metabolizem
Absorpcija železa je zelo variabilna, odvisna je tako od dejavnikov prehrane kot od posameznika. Načeloma velja, da večja kot je telesna zaloga železa, manjša je absorpcija.
Poteka predvsem v dvanajstniku in je različna za nehemsko in hemsko železo. Nehemsko železo, ki je v hrani primarno v feri (Fe3+), slabo topni obliki, ki se s pomočjo transmembranskega encima železove reduktaze reducira v fero (Fe2+) obliko in preko črevesnega epitelija prenese v notranjost celice z divalentnim metalnim prenašalnim
31
proteinom 1. V enterocitu je železo lahko shranjeno kot feritin, del se porabi za sintezo hema ali pa se preko bazolateralne membrane transportira s feroportinom in se oksidira s pomočjo transmembranskega proteina hefestina. Hemsko železo in feritinsko železa se sprosti iz hema s hemsko oksigenazo in nato sledi istim poti kot nehemsko železo.Telo nima mehanizma za izločanje železa, zato je absorpcija in porazdelitev strogo kontrolirana, da se prepreči prekomerno kopičenje železa. Pri zdravih ljudeh je absorpcija železa obratno povezana s serumsko koncentracijo feritina, kar regulira jetrni hormon hepcidin (29).
Biološka uporabnost
Biološka uporabnost železa je odvisna od kemijske oblike železa v dvanajstniku in tankem črevesu ter fizioloških potreb telesa po železu. Za hemsko železo velja boljša absorpcija, na katero vpliv preostalih dejavnikov ni tako izrazit. Nasprotno pa je absorpcija nehemskega železa močno odvisna od topnosti in interakcij z ostalimi sestavinami obroka, ki lahko spodbudijo ali zavrejo absorpcijo. Askorbinska kislina poveča absorpcijo nehemskega železa, saj ob nizkem pH-ju reducira Fe3+ do Fe2+. Učinek askorbinske kisline je odvisen od njene količine, najbolj pa je opazen pri obrokih, ki vsebujejo veliko količino inhibitorjev, npr. fitatov (29).
4.2.4. Tveganje za zdravje ob prekomernem vnosu železa
Tveganje za sistemsko preobremenitev iz prehranskih virov z železom je pri normalnem delovanju črevesja zanemarljivo. Akutni veliki vnosi železa (npr. 20 mg ali več elementarnega železa/kg telesne teže), zlasti na tešče, povzročajo jedko hemoragično nekrozo črevesne sluznice, kar lahko povzroči drisko, izgubo krvi, hipovolemični šok, škodljiva okvara sistemskih organov in smrt. Neželeni učinki na prebavila (slabost, bolečine v žlički, zaprtje) so se pojavili po zaužitju prehranskih dopolnil z nehemskim železom v odmerku 50-60 mg/dan, predvsem ob jemanju na tešče. Omejeni podatki kažejo, da prehranska dopolnila, ki vsebujejo nehemsko železo v koncentraciji 30 mg/dan ali več (poleg vnosa železa iz hrane) lahko povezujemo z biokemijskimi kazalniki visokih zalog železa (npr. povišan serumski feritin) pri starejših odraslih. Vendar pa točka, ko se povišana raven feritina v serumu povečuje s povečanim tveganjem za neželene učinke (kot je npr. jetrna fibroza), ni znana. Poleg tega so epidemiološke povezave med velikim vnosom in/ali zalogami in povečanim tveganjem za kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, diabetes tipa 2 in rak prebavil, nasprotujoče in ne zagotavljajo prepričljivih dokazov o vzročni povezavi med vnosom, zalogami železa in omenjenimi kronične bolezni. Na podlagi ocen trenutnega vnosa železa prebivalcev evropskih držav, velja, da je tveganje za
32
škodljive učinke velikega vnosa železa iz virov hrane, vendar brez dodajanja hranil s prehranskimi dopolnili, za celotno prebivalstvo nizko. Vendar pa lahko prav uporaba prehranskih dopolnil pri moških in ženskah v menopavzi povzroči visokih zalog železa, saj so njihove potrebe nižje kot pri ženskah v rodni dobi in najstnikih. Posebno občutljiva subpopulacija so bolniki, večinoma belci, z dedno hemokromatozo, ki so dovzetni za preobremenitev z železom tudi pri običajnem vnosu železa s hrano. Takšni posamezniki se morajo izogibati živilom z visoko vsebnostjo železa in prehranskim dopolnilom z železom.
Problem je, da se večina bolnikov ne zaveda svoje občutljivosti, saj niso diagnosticirani dokler se ne pojavijo škodljive posledice (26).
Zaradi slabe korelacije med vnosom železa in biokemijskimi kazalniki oz. med biokemijskimi kazalniki in dejanskimi zalogami telesa ter med zalogami telesa in škodljivimi učinki železa, EFSA ni določila UL vrednosti za železo (26).
Medicinski inštitut je podlagi najnižjega odmerka, pri katerem je bil opažen neželen učinek (angl. Lowest Observed Adverse Effect Level, LOAEL) določil UL vrednost za železo. Pri odraslih so po dodatku železovega fumarata v odmerku 60 mg/dan (poleg ocenjenega prehranskega vnosa železa 11 mg/ dan) opazili neželeni učinek na prebavila, zato LOAEL znaša 60 mg/dan. Z uporabo faktorja negotovosti 1,5 so določili UL vrednost, ki znaša 45 mg/dan za moške in ženske, starejše od 14 let, vključno z nosečnicami in doječimi ženskami (29).
Glede na zbrane podatke in primerjavo s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo enako ali več železa kot znaša 100 % PDV, smo ugotovili, da so prehranska dopolnila na slovenskem trgu na voljo v različnem razponu dnevnih odmerkov, in sicer med 14 in 50 mg. Opazili smo, da je 100 % PDV za železo, ki znaša 14 mg, višji od priporočil NIJZ in EFSA, ki veljajo za odrasle moške in ženske v menopavzi. Med pregledanimi prehranskimi dopolnili z železom jih največ vsebuje dnevni odmerek 14 mg. Večina (88 %) prehranskih dopolnil vsebuje največ 20 mg železa v dnevnem odmerku, 12 % pa presega 30 mg/dan. Najvišji zabeležen dnevni odmerek v prehranskih dopolnilih je bil 50 mg/dan, kar za skoraj 5-krat presega PRI vrednost, katere odmerek je zadosten za večino populacije. Glede na podatke Medicinskega inštituta, ki je določil UL vrednost za železo v vrednosti 45 mg/dan, smo ugotovili da dve prehranski dopolnili, z zaporednima številkama 36 in 37, vsebujeta 50 mg železa, s čimer presegata določeno UL vrednost (45 mg/dan), ki velja za varen odmerek ob dolgotrajnem, vsakodnevnem jemanju.
33
4.3. Magnezij
4.3.1. Prehranska dopolnila z magnezijem
Našli smo 35 prehranskih dopolnil z železom (preglednica VIII), katerih dnevni odmerek železa dosega najmanj 100 % PDV. Ugotovili smo, da je količina minerala v dnevnem odmerku pri 14 % prehranskih dopolnil z železom enaka 375 mg, kar znaša 100 % PDV glede na Uredbo 1169/2011. Večina (60 %) vsebuje 400 mg/dan, 17 % prehranskih dopolnil vsebuje dnevni odmerek med 400 in 500 mg, in najvišji zabeležen dnevni odmerek tj. 600 mg vsebuje 9 % prehranskih dopolnil.
Glede na zbrane podatke, smo ugotovili da se največ prehranskih dopolnil z magnezijem nahaja v obliki tablet (43 %), sledijo zrnca in praški (17 %), kapsule (12 %) in šumeče tablete (11 %). Najpogosteje je uporabljen magnezijev oksid (43%), nato sledijo magnezijev citrat (33 %), magnezijev karbonat (10 %) in v enakih deležih (2 %) magnezijev glukonat, magnezijev hidroksid, magnezijev kompleks aspartata, glicerofosfata, malata, oksida in glicinata, magnezijev kompleks oksida, citrata, malata, fumarata, sukcinata, magnezijev L-treonat , magnezijev bisglicinat ter magnezijev malat.
Preglednica VIII: Seznam prehranskih dopolnil z magnezijem, kjer dnevni odmerek dosega 100 % PDV ali več.
34
35
tableti/dan citrat in oksid
58 tablete 3
36
*Ostale podatke o prehranskem dopolnilu (naziv, proizvajalec, dostop) prikazuje seznam v prilogi.
Glede na referenčne vrednosti za prehranski vnos magnezija, ki veljajo za odrasle osebe (preglednica IX), podane iz strani NIJZ in EFSA, smo analizirali pridobljene podatke iz pregleda 35 prehranskih dopolnil z magnezijem.
Preglednica IX: Primerjava prehranskih referenčnih vrednosti za odrasle osebe za magnezij, povzeto po (6, 21, 24).
Vir Uredba dodano hrani, z magnezijevimi solmi (magnezijev klorid, magnezijev sulfat, magnezijev aspartat, magnezijev laktat) in magnezijevim oksidom – ne vključuje naravno prisotnega magnezija v hrani in pijačah. Medtem, ko PDV za magnezij za odrasle znaša 375 mg/dan in vključuje vnos magnezija iz vseh virov.
PDV magnezija po priporočilih NIJZ znaša 350-400 mg/dan za moške in 300-310 mg/dan za ženske. Za moške je torej PDV iz Uredbe 1169/2011 v območju, ki ga priproča NIJZ, za ženske pa je PDV vrednost višja. Ugotovili smo, da večina (86 %) prehranskih dopolnil vsebuje več kot 375 mg magnezija v dnevnem odmerku. Glede na priporočila EFSA, ustrezen vnos magnezija za populacijo znaša 350 mg/dan za moške in 300 mg/dan za ženske. To pomeni, da z uživanjem prehranskih dopolnil z magnezijem, ki vsebujejo
37
dnevni odmerek 375 mg (100 % PDV), presegamo ustrezen vnos tako pri moških kot pri ženskah.
Za prehranska dopolnila, ki vsebujejo magnezijev oksid, klorid, sulfat, aspartat ali laktat velja zgornja sprejemljiva meja vnosa (UL) 250 mg/dan, kar pa že avtomatsko presegajo vsa prehranska dopolnila, saj je bil naš vključitveni kriterij z 100 % PDV, ki je višji in znaša 375 mg/dan ter vključuje vnos magnezija iz vseh virov. Neželeni učinek, ki se lahko pojavi pri prehranskih dopolnilih z omenjenimi solmi, je blaga driska, ki pa ne predstavlja tveganja za zdravje in je popolnoma reverzibilna. Ugotovili smo da proizvajalci zelo pogosto uporabljajo magnezijev oksid, saj ga vsebuje 60 % vseh prehranskih dopolnil, zato je za potrošnika, ki je že izkusil opisane neželene učinke smiselno, da uporablja prehranska dopolnila z drugimi kemijskimi oblikami, za katere je manj verjetno da bi povzročile prebavne težave oz. dnevne odmerke magnezijevih soli nižje od 250 mg.
4.3.2. Prehranske referenčne vrednosti za magnezij
Zaradi nezadostnih znanstvenih podatkov, EFSA ni določila AR vrednosti in posledično tudi niso mogli določiti PRI vrednosti za magnezij. Na podlagi eksperimentalno določenega in opazovanega vnosa magnezija so določili AI vrednost pri skupini zdravih oseb (preglednica X), ki predstavlja ustrezen vnos hranila za populacijo. Ugotovili so, da se med nosečnostjo malo povečajo potrebe po magneziju, ki ga v tem obdobju pokrijejo fiziološki mehanizmi in povečan vnos energije med nosečnostjo, zato je AI enak za vse ženske starejše od 18 let (31).
Preglednica X: Prehranske referenčne vrednosti za magnezij, povzeto po EFSA (24).
Populacija Starost Spol AI