Ukrepe za preprečevanje razvoja alergijskih bolezni lahko delimo na primarne, ki so namenjeni preprečitvi senzibilizacije na alergen, na sekundarne, ki so namenjeni preprečitvi razvoja senzibilizacije v alergijsko bolezen in na terciarne, ki pomenijo že zdravljenje alergijske bolezni in preprečevanje poslabšanj le te (Vesel et al, 2015).
Razvoj imunske tolerance je kompleksen, še ne dobro poznan proces. Na razvoj oralne tolerance pri dojenem otroku hkrati vpliva prisotnost antigena za ta antigen specifičnih protiteles IgG in TGF-beta in uživanje določenih vrst probiotikov. Če je doječa mati uživala probiotike, ki so vsebovali bakterije določenih podtipov Lactobacillus, se je znižalo tveganje za atopični dermatitis pri njihovih otrocih (Vesel et al, 2015).
Tudi nadomeščanje vitamina D, ki prispeva k naravni obrambi za mikroorganizme in k odzivu regulacijskih limfocitov, po nekaterih študijah preprečuje razvoj alergijskih bolezni (Vesel et al, 2015). Sistematični pregled povezuje prejemanje vitamina D in E v času nosečnosti z zmanjšanim tveganjem za piskanje v otroštvu (GINA report, 2015).
Čeprav obstoječe raziskave dokazujejo ugodne učinke dojenja v preventivi astme pri otroku, rezultati niso popolnoma jasni. Dojenje zmanjšuje število epizod piskanja v spodnjih dihalih, ni pa prepričljivih dokazov o preventivnem vplivu na razvoj perzistentne astme (GINA report, 2015).
Ni prepričljivih dokazov, da bi dieta nosečnice oziroma doječe matere, z izključitvijo potencialno alergogene hrane, prispevala k preprečitvi alergijskih bolezni. Materam se svetuje normalna dieta brez omejitev potencialnih alergenov, med nosečnostjo in dojenjem. Vsem dojenčkom se priporoča izključno dojenje prve 4-6 mesecev. Če materinega mleka ni na voljo, je za dojenčke, brez tveganja za razvoj alergije priporočena starosti prilagojena mlečna formula.
Za dojenčke s povišanjem tveganjem za razvoj alergije, pa je prve 4 mesece priporočeno izključno hranjenje z hipoalergenimi mlečnimi formulami (Alernova, Aptamil CDC). Glede na trenutno dostopne dokaze, ni možno priporočati spodbujanja ali omejevanja potencialno alergogene hrane pri dojenčku po 4 mesecu starosti. Trenutno tudi ni priporočljivih dokazov o dodajanju probiotikov v prehrano za preprečevanje alergij (Vesel e tal, 2015).
Raznolika izpostavljenost mikroorganizmom je povezana z nižjim tveganjem za senzibilizacijo in razvoj alergijskih bolezni. Vendar pa ni lahko načrtovati preventivnih ukrepov, ki bi bili za vse posameznike dobri, saj gre za preplet vplivov okolja in genetskih dejavnikov. Znano pa je, da je onesnaženje zraka, na primer s cigaretnim dimom ali dizelskim izpustom, ob specifični genetski nagnjenosti, še posebej škodljivo (Vesel e tal, 2015).
Ob dokazani alergiji na specifične alergene, je izogibanje le tem – na primer prehranskim ali inhalacijskim, prvi ukrep obvladovanja alergijskih bolezni.
Specifična terapija lahko prepreči razvoj dodatnih alergij in prepreči razvoj alergijske astme (Vesel e tal, 2015).
Preventivne aktivnosti medicinske sestre
Medicinska sestra deluje preventivno že v šoli za starše, kjer se starši seznanijo z negativnim vplivom dejavnikov okolja, kot, je onesnažen zrak in kajenje. Po rojstvu otroka ima veliko vlogo patronažna medicinska sestra, ki obravnava novorojenčka in družino na njihovem domu, kjer ima možnost spoznati se z načinom življenja družine ter prepoznati škodljive dejavnike v bivalnem okolju.
Enako pomembno vlogo ima medicinska sestra v posvetovalnici in predšolskem in šolskem dispanzerju. Obe lahko, s pomočjo zdravstvene vzgoje in ozaveščanja, delujeta preventivno.
Otrok se sreča z medicinsko sestro v času obveznega izobraževanja v osnovni in srednji šoli, kjer kot preventiva za astmo deluje pogovor o škodljivih vplivih kajenja.
Na terciarni ravni medicinska sestra deluje preventivno predvsem pri poučevanju otrok, mladostnikov in staršev na področju preprečevanja poslabšanj astme in preventivnem zdravljenju astme.
M.Ostir: Preventiva astme in alergijskih bolezni pri otrocih
ZAKLJUČEK
Astma je najbolj pogosta kronična bolezen pri otroku. Na pojavnost astme vpliva več dejavnikov, na katere lahko bolj ali manj vplivamo. Medicinska sestra ima možnost preventivnega delovanja v različnih obdobjih družine in otroka. S pravilnimi nasveti in priporočili lahko vplivamo na pojavnost astme in alergijske bolezni pri otroku.
Literatura
GINA report. Global Strategy for Asthma Management and Prevention (2015 update), dosegljivo:
http://www.ginasthma.org/local/uploads/files/GINA_Report_2015_Aug11.pdf, 28.2.2016
Koprivnikar H. Kajenje, nosečnost in poporodno obdobje.V: Ured: Drglin Z, Pucelj Promocija zdravja za otroke in mladostnike v Republiki Sloveniji. Šola za starše, Priročnik za izvajalce vzgoje za zdravje v šolah za starše. V, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2012, dosegljivo:
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/vzgoja_za_zdravje_za_bodoce_star se.pdf, 28.2.2016
Kotnik Pirš A. Genetika in epigenetika astme. V:Astma pri otroku. Ured: Krivec U, Praprotnik M. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 2015;str. 14-20.
Kotnik Pirš A, Krivec U. Epidemiologija astme v svetu. V:Astma pri otroku. Ured: Krivec U, Praprotnik M. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 2015;str 9-14.
Krivec U. Piskanje v predšolskem obdobju – fenotipi astme. V:Astma pri otroku. Ured:
Krivec U, Praprotnik M. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 2015;str. 21-28.
Mesarič J, Novak Mlakar D, Hočevar T. Ste noseči, dojite ali načrtujete otroka?Zdaj je pravi čas, da opustite kajenje in živite v prostorih brez tobačnega dima. Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014, dosegljivo:
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/opuscanje_kajenja_med_nosecnicami.pdf, 28.2.2016
Vesel T, Accetto M, Koren Jeverica A, Avčin T. Preventiva alergijskih bolezni. V:Astma pri otroku. Ured: Krivec U, Praprotnik M. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 2015; str. 175-181.
ASTMA IN KRONIČNA OBSTRUKTIVNA PLJUČNA BOLEZEN