• Rezultati Niso Bili Najdeni

PREVERITEV HIPOTEZ

8 PRIMERJALNOPRAVNI PREGLED – PRIMERJAVA NAŠEGA SISTEMA NA PODROČJU

9.1 PREVERITEV HIPOTEZ

Hipoteza 1: S spremembo GZ se je podaljšal postopek izdaje gradbenega dovoljenja na območju UE Piran glede na prejšnjo zakonodajo po ZGO-1.

GZ v primerjavi z ZGO-1 ima člen za priglasitev udeležbe v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Položaj stranskega udeleženca pridobijo, če izpolnjujejo pogoje iz 36. člen GZ (npr. mejaši, imajo pravno korist, požarna ogroženost, itd…). V kolikor priglasijo udeležbo v postopek, se ta čas podaljša za cca 23 dni (maksimalno), saj jih mora uradna oseba vabiti v postopek, razen če jim ne izda sklep o zavrnitvi vstopa v postopek. V ZGO-1 je uradna oseba po lastni presoji ugotavljala, kdo je lahko stranski udeleženec in ga povabila v postopek ter mu tako priznala status stranke udeleženca. Želel sem preučiti ali vpliva priglasitev stranskega udeleženca na čas izdaje gradbenega dovoljenja.

V poglavju Analiza prakse na Upravni enoti Piran je razvidno, da se je čas za pridobivanja gradbenega dovoljenja skrajšal v primerjavi z ZGO-1, ampak zaradi tega, ker se je obseg ugodenih vlog zmanjšal, saj je upravni organ vlogo prej zavrgel, zavrnil oz. ustavil postopek in s tem skrajšal čas izdaje gradbenega dovoljenja, saj ni povabil v postopek stranskih udeležencev. Hipotezo lahko zavrnem.

Hipoteza 2: Trajanje postopkov izdaje gradbenega dovoljenja se je na UE Piran, kljub povečanju priglasitve udeležbe zaradi razširjenega kroga strank v postopku skrajšalo, če kot zaključek postopka upoštevamo dokončnost dovoljenja, ker je manj vloženih pravnih sredstev.

Javni uslužbenci zelo dobro poznajo gradbeno zakonodajo in prakso, ki se je razvila glede zagotavljanja pravnega interesa stranskih udeležencev in pravne varnosti investitorja. Z raziskavo sem želel ugotoviti, ali je prvostopenjski organ zakonito odločil v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Na UE Piran je bil krog stranskih udeležencev v večini primerov lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnino, in služnostni upravičenec, tako pred ZGO-1 kot po GZ. Stranski udeleženci so

96

večinoma nasprotovali gradnji objekta. Pri magistrskem delu ugotavljam, da je drugostopenjski organ v večini primerov zavrnil pripombe stranskih udeležencev iz vidika, da ne varuje svojega pravnega interesa. Stranski udeleženci so se pritožili v 10 primerih. V dveh primerih so uspeli in je drugostopenjski organ vrnil zadevo v ponovno odločanje.

Hipotezo lahko potrdim, saj je bilo večino pritožb neutemeljenih s strani stranskih udeležencev in jim je drugostopenjski organ zavrnil pritožbo.

Hipoteza 3: Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je zapleten in dolgotrajen zaradi kompleksne in spreminjajoče se zakonodaje ter različnih interesov, ki se v tem postopku pojavljajo. Časovno (s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja) je Slovenija primerljiva z drugimi evropskimi državami.

Gradbena zakonodaja se uresničuje z dovoljevanjem gradnje in uporabe zgrajenih objektov.

Postopki dovoljevanja gradnje se v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in Nemčiji nekoliko razlikujejo glede na vrsto objekta, za enostavnejše objekte in dela so običajno postopki bolj enostavni. Gradbeno dovoljenje je potrebno za novogradnje in rekonstrukcije in nekatere druge gradnje ali gradbena dela v vseh državah. Za nekatere enostavnejše gradnje je potrebna le priglasitev del (npr. v Avstriji) ali pa je predviden poenostavljen postopek (Nemčija).

Rok za izdajo gradbenega dovoljenja je v Avstriji, v Italiji in na Hrvaškem enak kot v Sloveniji, in sicer 2 meseca. V Nemčiji nimajo definiranega roka za izdajo gradbenega dovoljenja.

Pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo enostanovanjske oziroma družinske hiše zakonodaje različno opredeljujejo. V Avstriji (Štajerska) je na primer možna priglasitev del za manjšo hišo, ki je namenjena izključno za bivanje. Nemška zakonodaja ne predpisuje uporabnega dovoljenja. Na Hrvaškem so s pravilnikom določene gradnje in dela, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, to pa so samo zelo enostavne gradnje in dela.

V vsaki državi je neka zakonodaja, ki je bolj enostavna in prijazna do investitorjev, kot v drugih državah. Slovenija je tako primerljiva z ostalimi državami. Z novo zakonodajo GZ se je postopek gradbenega dovoljenja tudi poenostavil, saj ni treba predložiti raznih izkazov in elaboratov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Skrajšal se je postopek tudi pri pridobivanju mnenj (ki so bila prej soglasja in si se moral pritožiti na pristojni organ, če ti je bilo izdano negativno soglasje). Menim, da je Slovenija primerljiva z drugimi evropskimi državami.

9.2 PRISPEVEK REZULTATOV K UPRAVNI ZNANOSTI, STROKI IN PRAKSI

Problematično področje je določanje in vključevanje stranski udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj je predmet številnih poskusov jasnejše identifikacije in

97

avtomatizacije, vendar se to vedno znova izjalovi, nazadnje celo z odločbo ustavnega sodišča.

V praksi se kljub temu še vedno problematizira preohlapnost določb ZUP za potrebe izdajanja gradbenih dovoljenj in vsakič znova se ponujajo ideje in predlogi glede možnega urejanja tega področja. Dejstvo pa je, da je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vnaprej vedno znan določen krog oseb, ki jih je treba vključiti v postopek kot stranske udeležence.

Glede na nepisano pravilo so bili znani stranski udeleženci v smislu sosedov vedno lastniki sosednjih zemljišč (mejaši). Kljub temu ob predvidenih večjih vplivih objekta ni mogoče izključiti niti sodelovanje drugih subjektov, ki bi po ZUP (pravni interes) prav tako lahko izkazali pravico, da sodelujejo v postopku. Ta del stranskih udeležencev je vedno neznan in jih na noben način (ni nobenega modela) ni mogoče izključiti iz tega postopka. Možna pa je ureditev procesnih posebnosti v primerjavi z ZUP, kot je omejitev dovoljenih ugovorov in možnega časa izpodbijanja že izdanih gradbenih dovoljenj, pri čemer je smiselno vezati izključno na objektivni rok, vezan npr. na začetek gradnje objekta. S tem bi se bilo mogoče izogniti veliki škodi, ki lahko nastane investitorju zaradi poznega uveljavljanja (predvsem izrednih) pravnih sredstev, pa tudi morebitnim šikanoznim namenom stranskih udeležencev.

Izsledek mojega raziskovanja bo služil boljšemu poznavanju pridobitve gradbenega dovoljenja in identificiranje vzrokov za uporabo pravnih sredstev.

98

10 ZAKLJUČEK

S 1. junijem 2018 je v veljavo stopil GZ, ki v celoti nadomešča dosedanji slovenski ZGO-1. Kot sestavni del paketa zakonov, ki predstavljajo prenovo zakonodaje s področja gradenj in urejanja prostora, je bil v koncu leta 2017 sprejet skupaj z ZUreP-2 in ZAID.

S sprejetjem GZ pripelje do ocene, da je šlo pri vseh preteklih spremembah predvsem za parcialno spreminjanje ali odpravo posameznih vsebin ZGO-1, ker so se v praksi pokazale za problematične ali celo za nepotrebne. Večina sprememb je sledila cilju odprave administrativnih ovir, v veliki želji po poenostavljenju in pohitrtvi postopkov včasih tudi prek roba ustavnosti. Nobene od sprememb pa v resnici niso spremljali poglobljena analiza stanja, primerjalne analize in sistematično zbiranje povratnih, preverljivih informacij glede (ne) delovanja sistema s terena od projektantov in drugih udeležencev pri graditvi dio upravnih enot in inšpekcije, občin in mnenjedajalcev ter nenazadnje samih investitorjev.

Zaradi navedenega so se v preteklosti pogosto dobre in uveljavljene rešitve, ki jih še danes poznajo tudi nekatere druge primerljive evropske države, v imenu odprave administrativnih ovir ukinjale, s tem pa so se zmanjševali logičnost in preglednost ter vrstni red procesnih dejanj v procesu umeščanja objekta v prostor in njegovem dovoljenju.

Za investitorje najbolj zaželena sprememba se z uvedbo novega GZ kaže z zmanjševanjem administrativnih ovir pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Za izdajo gradbenega dovoljenja se namreč po novem zahteva manj obsežna dokumentacija, v primeru, da investitor predloži vso potrebno dokumentacijo, vključno z dokazili in mnenji, pa ga je možno pridobiti tudi po skrajšanem postopku. Rok za izdajo gradbenega dovoljenja je 2 meseca, prenehanje veljavnosti pa je določeno na 5 let, kar pomeni, da more investitor v 5-letnem roku začeti graditi, ni pa mu gradnje v tem roku treba tudi dokončati.

Zakon predvideva tudi elektronsko poslovanje pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, vendar pa se ta del zakona zaradi potrebe po vzpostavitvi prostorskega informacijskega sistema še ni začel uporabljati.

Z raziskovanjem v okviru magistrskega dela sem želel podati kakovosten prikaz poteka gradbenega dovoljenja in možne ovire pri izdajanju gradbenega dovoljenja. Z raziskavo sem temeljitejše prikazal celotno problematiko pri pridobivanju gradbenega dovoljenja.

Vsaka posamezna upravna enota v letnih poročilih o delu poda pripombe oziroma posreduje podrobne opise vsebinske problematike. Iz zapisov, ki se nanašajo na področje okolja in prostora, je razvidno, da se uslužbenci upravnih enot pri svojem delu soočajo s problemi in težavami, na katere so že večkrat opozorili. Posamezni problemi oz. posamezne težave so bile z novo gradbeno in prostorsko zakonodajo sicer odpravljene, na določenih področjih pa

99

nerazrešene težave še vedno ostajajo. Je pa, kot izhaja iz informacij upravnih enot, marsikatero novo težavo, s katero se pri vodenju postopkov s področja okolja in prostora soočajo uslužbenci, povzročila nova gradbena zakonodaja.

Kot najbolj pereč problem uslužbenci upravnih enot ponovno, tako kot v preteklih letih, izpostavljajo:

- nepopolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja oz. natančneje, izpostavlja se problem nepopolne in pomanjkljive projektne dokumentacije,

- pri odločanju o zahtevah za izdajo gradbenega dovoljenja se uslužbenci upravnih enot še vedno soočajo s težavam, ki se nanašajo na prostorske akte lokalnih skupnosti. Le-ti so nemalokrat zastareli, nejasni, preobsežni, nepregledni in nedorečeni, kar v praksi povzroča težave tako upravnim enotam kot tudi projektantom,

- v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj je še vedno aktualna problematika vezana na neurejeno lastništvo kategoriziranih javnih cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lasti,

- nejasnost mnenj.

V magistrskem delu sem se posvetil raziskovanju pridobitve gradbenega dovoljenja pri nas po novi zakonodaji in ureditvijo gradbenih dovoljenj v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in v Nemčiji. Slovenija je primerljiva z drugimi evropskimi državami. Zakonodaja na področju graditve objektov je zelo obsežna. Zanimivo je, da imajo zelo kratek rok za podajanje pripomb stranski udeleženci v Nemčiji in na Hrvaškem, medtem ko se v Italiji javnost obvesti preko občinske oglasne deske.

Ne glede na navedeno bi morala zakonodaja vedno slediti cilju uzakonitve preprostih, jasnih, razumljivih, življenjskih in logičnih zahtev, sorazmernih s cilji, ki jih želi doseči zakonodajalec, takšnih, ki jih lahko učinkoviti nadzoruje, in skladnih z družbenimi razmerami, v katerih so oblikovane, s cilji in strategijami družbe ter t ustavo.

100

LITERATURA IN VIRI

LITERATURA

Breznik, J., Duhovnik, J., Kmecl, A. (2010). Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) s komentarjem.

Ljubljana: GV založba.

Breznik, J., Duhovnik, J. (2005). Zakon o graditvi objektov s komentarjem. Ljubljana: GV založba.

Breznik, J., Štucin, Z., Marflak, J. (2004). Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem. Ljubljana: GV založba.

Čebulj, J., Hudej, N., Kerševan, E., Kmecl, A., Knez, R., Kovač, P., Pirnat, R., Podlipnik, J., Remic, M., Sever, T., Sitar, R., Žuber, B. (2020). Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, 1. do 124. člena. Ljubljana: Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Čebulj, J., Hudej, N., Kerševan, E., Kmecl, A., Knez, R., Kovač, P., Pirnat, R., Podlipnik, J., Remic, M., Sever, T., Sitar, R., Žuber, B. (2020). Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, 125. do 325. člena. Ljubljana: Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Grafenauer, B., Breznik, J. (2009). Upravno pravo, procesni del, upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: GV založba.

Grafenauer, B., Breznik, J. (2005). Upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: GV založba.

Grafenauer, B., Cijan, R. (2005). Gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka.

Maribor: Pravna fakulteta.

Grafenauer, B., Ivanc, T., Brezovnik, B. (2010). Upravni postopek in upravni spor. Maribor:

Pravna fakulteta.

Grafenauer, B. (2001). Osnove upravnega postopka in upravnega spora. Ljubljana: GV založba.

Grafenauer, B. (2009). Upravno pravo, procesni del, upravni postopek in upravni spor.

Ljubljana: GV založba.

Gruden, B., Kovač, P. (2007). Procesne posebnosti upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

101

Jereb, S. (2015). Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom.

Ljubljana: Uradni list RS.

Jereb, S. (2018). Gradbeni zakon (GZ) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom. Ljubljana:

Uradni list RS.

Jerovšek, T., Kovač, P. (2020). Upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

Jerovšek, T., Trpin, G., Bugarič, B., Horvat, M., Kerševan, E., Kovač, P., Mužina, A., Pličanič, S., Vesel, T. (2004). Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem. Ljubljana:

Nebra.

Jerovšek, T. (2009). Upravno procesno pravo. Kranj: Fakulteta za državne in evropske študije.

Juhart, M., Berden, A., Keresteš, T., Rijavec, V., Tratnik, M., Vlahek, A., Vrenčur, R. (2004) Stvarnopravni zakonik s komentarjem. Ljubljana: GV založba.

Juhart, M., Tratnik, M., Vrenčur, R. (2007). Stvarno pravo. Ljubljana: GV založba.

Kerševan, E., Androjna, V. (2006). Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor.

Ljubljana: GV založba.

Kerševan, E., Androjna, V. (2017). Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: GV založba.

Koršič, Potočnik, M., Furlan, M., Sodja, V. (2019). Veliki gradbenopravni priročnik. Ljubljana:

Uradni list RS.

Koselj, N., Ristanovič, S., Jereb, S., Galonja, S., Ivanič, L., Lovšin, P., Štravs, L. (2012).

Gradbeno in uporabno dovoljenje. Ljubljana: Uradni list RS.

Ljubič, G., Ristanovič, S., Jereb, S., Rutar, S. (2008). Zbirka predpisov o graditvi objektov z uvodnimi pojasnili. Ljubljana: Nebra.

Lljubič, G., Rutar, S., Ristanovič, S., Velkovrh, A. (2018). Uvodna pojasnila Gradbeni zakon (GZ). Ljubljana: Nrebra.

Reich, H. (2006). Nepremičninsko pravo III. del , stvarne služnosti z vzorci in pogodbe, inštitut za nepremičninsko pravo. Maribor.

Štritof – Brus, M. (2019). Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2); Gradbeni Zakon (GZ); Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) razširjena uvodna pojasnila. Ljubljana:

GV založba.

102

Štriker, M. (2005). Splošni upravni postopek. Ljubljana: ZRUZ.

Tratnik, M. (2004). Lastninska pravica na nepremičninah. Ljubljana: GV revije.

Tratnik, M. (2020). Uvod v stvarno pravo s Stvarnopravnim zakonikom in stvarnim kazalom.

Ljubljana: Uradni list RS.

Zeilhofer, N., Blažič, J. (2019). Gradbeno in uporabno dovoljenje. Primerjalni pregled.

Pridobljeno s

http://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Gradbeno_in_uporabno_dovoljenje.p df

Zeilhofer, N., Blažič, J. (2016). Legalizacija črnih gradenj, primerjalni pregled. Pridobljeno s

http://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2016/Legalizacija_crnih_gradenj.pdf

PRAVNI VIRI

Ustava Republike Slovenije (URS). Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

Gradbeni zakon (GZ). Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20, 15/21 – ZDUOP in 199/21 – GZ1.

Stvarnopravni zakonik (SPZ). Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20.

Zakon o arhitekturi in inženirski dejavnosti (ZAID). Uradni list RS, št. 61/17.

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 22/14 – odl.

US, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US.

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Uradni list RS, št. št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE.

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1). Uradni list RS, 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12 in 10/17 – ZPP-E.

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Uradni list RS, št. 61/17.

103

Zakon o vodah (ZV-1). Uradni list RS, 67/02, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20.

Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov.

Uradni list RS, št. 36/18, 51/18 – popr. in 197/20.

Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena. Uradni list RS, št. 109/11.

VIRI

Bayerische Bauordnung – BayBO (2007). Bavarski gradbeni prepisi. Pridobljeno s http://www.gesetze-bayern.de/Content/Document/BayBO

Brandenburgische Bauordnung – BbgBO (2016). Bradenburški gradbeni zakonik. Pridobljeno s http://bravors.brandenburg.de/gesetze/bbgbo_2016

Casinamia (2021). Super DIA? Oggi, in realta, è più corretto parlare do Super SCIA.

Pridobljeno s: http://casinamia.com/super-dia/

DLA PIPER (2020). Licences and permits. Pridobljeno s:

http://www.dlapiperrealworld.com/law/index.html?t=construction&s=legal-framework&q=licences-and-permits&c=DE

E-graďani (2021). Mogućnost gradnje bez građevinske dozvole. Pridobljeno s:

http://gov.hr/hr/mogucnost-gradnje-bez-gradjevinske-dozvole/1266 Testo unico delle disposizioni legislative e regolamentari in materia edilizia (2001).

Pridobljeno s: http://www.gazzettaufficiale.it/eli/id/2001/11/15/01A12340/sg Die Baugenehmigung (2021). Gradbeno dovoljenje. Pridobljeno s:

http://www.hausbau-hilfe.info/baurecht/baugenehmigung/

Regolamenti di attuazione (2009). Izvedbeni predpisi. Pridobljeno s:

http://lexview-int.regione.fvg.it/FontiNormative/xml/IndiceLex.aspx?anno=2009&legge=19&lista=

1

Musterbauordnug, MBO (2016). Vzorčni gradbeni red. Pridobljeno s:

http://www.arbeitssicherheit.de/schriften/dokument/0%3A144179%2C1.html Zakon o prostornom uređenju (Narodne novine, št. 153/13, 65/17, 114/18, 39/19, 98/19).

Pridobljeno s:

http://narodne-novine.nn.hr/search.aspx?upit=Zakon%20o%20prostornom%20ure%C4%91enju&s ortiraj=0&kategorija=1&rpp=10&qtype=3&pretraga=da&naslovi=da

104

Bauverfahren – Baubewilligung (2021). Postopek gradnje – gradbeno dovoljenje. Pridobljeno s:

http://www.oesterreich.gv.at/themen/bauen_wohnen_und_umwelt/bauen/Seite.

2260300.html

MOP (2017). Gradbeni zakon – predlog za obravnavo, št. 007-469/2015. Pridobljeno s

http://vrs-3.vlada.si/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/71d4985ffda5de89c12572c3003716c 4/c3898ea3d8681eaec125812400226ab8/$FILE/GZ_VGNG4_18052017.pdf 12. 2.

2020

Steiermarkisches Baugesetz (2021). Štajerski gradbeni zakon. Pridobljeno s:

http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrStmk&Gesetzesnumme r=20000070

Zakon o gradnji (Narodne novine, broj 153/13, 20/17, 39/19 i 125/19). Pridobljeno s:

http://www.propisi.hr/print.php?id=12761