3 MATERIALI IN METODE
3.4 PRIKAZ IN EVALVACIJA PODATKOV
Vse pridobljene podatke v empiričnem delu smo obdelali in uredili s pomočjo spletne strani 1Ka (ki je delno ţe nudila obdelane analize zbranih podatkov) s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010 in SPSS 22 (angl. Statistical Package for the Social Sciences). Uporabili smo deskriptivno in inferenčno statistično analizo. Za preglednejšo predstavitev in laţjo primerjavo pa smo rezultate prikazali grafično in tabelarično. Prav tako smo pridobljene vrednosti, kadar je bilo to mogoče, primerjali z ostalimi poročili na področju drog – nacionalna poročila, evropska poročila, poročila inštitucij NIJZ ter EMCDDA.
21
Spremenljivke v naši raziskavi lahko razdelimo na odvisne (vsi faktorji, ki so povezani z uporabo drog) in neodvisne (spol, starost, kraj bivanja, univerza, fakulteta in letnik študija, jemanje predpisanih zdravil, odnos do denarja in mesečni prihodek). S pomočjo Hi-kvadrat testa in Fisher-jevega natančnega testa smo ţeleli preveriti, ali obstajajo statistično značilne razlike med dvema spremenljivkama, pri čemer smo upoštevali stopnjo tveganja α=0,05.
Na osnovi izračunane vrednosti hi-kvadrata (stopnje značilnosti ali p-vrednosti) in izbrane stopnje tveganja, hipotezo sprejmemo (p<α) ali zavrnemo (p>α). Torej, če je p-vrednost manjša kot 0,05, pomeni, da lahko na nivoju 5-odstotnega tveganja trdimo, da obstajajo statistično značilne razlike med vključenima spremenljivkama. Če sta izpolnjena dva kriterija – najmanjša frekvenca mora biti vsaj 1 in več kot 20 % pričakovanih frekvenc ne sme biti manjših od 5 – potem lahko trdimo, da je Hi-kvadrat test zanesljiv in imamo verodostojne podatke. Če je pričakovana frekvenca manjša od 5 v vsaj eni celici ali če pogoja v celoti nista izpolnjena moramo uporabiti Fisher-jev test, ki je pri manjših vzorcih z veliko kategorij, natančnejši.
22 4 REZULTATI IN RAZPRAVA
V tem poglavju prikazujemo rezultate, ki smo jih pridobili s pomočjo strukturiranega elektronskega vprašalnika. Od leta 1997, odkar deluje nov način obravnave drog (sistem zgodnjega odkrivanja EU), EMCDDA nadzoruje ţe več kot 820 NPS. 90 % le teh je bilo odkritih med leti 2008 in 2018. O 53 novih NPS so v Evropi prvič poročali leta 2019, do konca leta 2020 pa je bilo prijavljenih 46 novih snovi. To predstavlja upad letnega pojavljanja NPS, saj so pred tem letno zabeleţili skoraj 100 NPS. Kljub temu pa ostaja ta trg zelo dinamičen in problematičen (7, 8, 44).
4.1 SPLOŠNO O NPS IN NJIHOVO POZNAVANJE
Raziskava je pokazala, da je termin nove psihoaktivne snovi, ki ima več sopomenk:
dizajnerske droge, dovoljene droge, »research chemicals«, med študenti razmeroma dobro poznan, saj je 54,5 % anketirancev odgovorilo, da termin poznajo. Od tega 40,2 % anketirancev ţenskega spola in 14,3 % moškega spola. Iz statistične analize je razvidno, da je prisotna statistično značilna razlika pri poznavanju termina NPS (p (0,002) < α (0,05)).
Ugotovili smo, da študenti bolj pogosto poznajo termin kot študentke, in s tem našo predvideno hipotezo, da je termin NPS bolj prepoznaven med študenti ţenskega spola zavrnemo. Zanimalo nas je tudi, kakšna je razlika med prepoznavnostjo termina na različnih univerzah. Študentje Univerze v Ljubljani poznajo termin z 42,1 %, študentje Univerze v Mariboru z 9,4 % in študenti Univerze na Primorskem s 3,0 %. Poznavanje termina se ne razlikuje med univerzami, saj ni statistično značilne razlike (p (0,091) > α (0,05)). Torej kako dobro študenti poznajo termin NPS ni odvisno od tega katero univerzo obiskujejo.
39,3 % študentov (izmed tistih, ki so se s terminom seznanili; 494/1258) se je s terminom seznanilo preko interneta. Temu sledita seznanitev s terminom med šolanjem s 24,4 % (307/1258) in preko prijateljev z 21,6 % (272/1258). 13,1 % študentov (165/1258) se je s terminom srečalo preko organizacij, ki ozaveščajo o nevarnosti drog. Nekaj študentov (1,6
%; 20/1258) pa je pod alinejo »drugo« navedlo, da so se seznanili s terminom preko različnih medijev (npr. televizijske oddaje, radio, filmi, knjige), lokalnih preprodajalcev drog, staršev ter psihoterapevtke.
NPS se pogosto oglašujejo in trţijo kot legalne, kar daje uporabnikom laţen občutek varnosti in jih spodbuja k uţivanju. Te snovi niso z zakonodajo prepovedane, dokler se jih ne doda na seznam skupin prepovedanih drog, kljub temu je večina študentov bila mnenja,
23
da gre za prepovedane snovi (69,7 % vseh 1415 vprašanih), ki so nevarne za uporabo (75,1
% vseh vprašanih) in imajo hude neţelene učinke na zdravje (64,4 % vseh vprašanih). Na voljo imamo tudi podatke, ki jih ponuja Flash Eurobarometer (EB) za Slovenijo iz leta 2014, ki pa jih z našimi podatki ne moremo primerjati v popolnosti, saj vključujejo drugačne metode izvedbe in tudi drugačen vzorec. Razširjenost uţivanja drog so raziskovali med mladimi v starosti od 15 do 24 let. V poročilu poročajo o mnenju anketirancev glede tveganja za zdravje posameznika ob uporabi NPS. Kar 63 % anketirancev meni, da je tveganje za zdravje zelo visoko ţe ob en- do dvakratni uporabi psihoaktivnih snovi (45).
4.1.1 PREVALENCA, DOSTOPNOST IN POGOSTOST UPORABE NPS
V raziskavi nas je zanimalo, ali so študentje kadarkoli v ţivljenju zauţili katero izmed NPS in kaj menijo, da je bil vzrok uţivanja. Večina anketirancev (72,3 %) je odgovorila, da do sedaj niso zauţili NPS, 17,3 % pa jih ni bilo prepričanih, ali so ali ne. Izmed vseh vprašanih je bilo 10,4 % takih (6,1 % ţenskega spola in 4,3 % moškega spola), ki so odgovorili, da so ţe kdaj poskusili NPS. Med slednjimi jih je največ odgovorilo, da je bilo to manj kot 10-krat (74,8 %; 110/147 študentov). Leta 2018 je bila izvedena raziskava o uporabi NPS med študenti Univerze v Ljubljani, v kateri je 12 % anketiranih odgovorilo, da so vsaj enkrat v ţivljenju uporabili NPS (46). S statistično analizo smo ugotovili, da je prisotna statistično značilna razlika med pogostostjo uporabe NPS in spolom (p (<0,001) <
α (0,05)). Iz rezultatov lahko našo predpostavko, da je uporaba NPS bolj razširjena med anketiranci moškega spola, sprejmemo. Podatki EB iz leta 2014 za Slovenijo poročajo o 13
% uporabi NPS vsaj enkrat v ţivljenju med anketiranci, starimi od 15 do 24 let (8 % vprašanih na nivoju EU) (45). Zanimalo nas je tudi, kako se med seboj povezujeta poznavanje termina in uporaba NPS. Ugotovili smo, da je med poznavanjem in uporabo prisotna statistično značilna razlika (p (<0,001) < α (0,05)). Tisti, ki poznajo termin, so tudi pogostejši uporabniki NPS.
Razlogov uporabe dovoljenih in prepovedanih drog je veliko in v nadaljevanju so nas zanimali prav ti. Kot najmanj pogoste razloge so anketiranci izbrali lajšanje zdravstvenih teţav (le 9,5 %; 14/147 študentov), laţje soočanje z vsakdanjim ţivljenjem (14,3 %;
21/147 študentov) in pa, da jim je NPS pomoč pri socialnih stikih (15,0 %; 22/147 študentov). Med pogoste razloge za uporabo so anketiranci navedli: za obvladovanje stresa (23,8 %; 35/147 študentov), izboljšana učinkovitost pri delu/študiju (25,2 %; 37/147
24
študentov) in uporabo kot posledica okolja/druţbe, v katerem se nahajajo (27,2 %; 40/147 študentov). Med pogostimi vzroki je uporaba za izboljšanje razpoloţenja (40,8 %; 60/147 študentov) in uţivanje drog kar tako – da bi se zadeli (44,9 %; 66/147 študentov).
Eksperimentiranje je s 70,1 % (103/147 študentov) bil naveden kot najpogostejši razlog uţivanja, kar nam nakazuje na to, da študenti ţelijo odkriti sami na sebi, kakšna so doţivetja in občutki ob zauţitju določene NPS. Razlogov uporabe prepovedanih drog je veliko. O posledicah, ki jih povzroča njihova uporaba, pa velikokrat razmišljamo šele, kadar je ţe prepozno. V literaturi naletimo na naslednje razloge za uporabo: rešitev za razne stiske in stresne situacije, tegobe, bojazni in jezo, uţitek, boljše prilagajanje druţbi, zaradi navade ali zasvojenosti, povečanje samozavesti in drugo. Splošno mnenje je bilo, da se NPS uporabljajo predvsem, ko so »klasične« droge prepovedane ali pa je njihova ponudba v tistem trenutku nezadostna (47, 48).
Anketirance smo vprašali tudi, ali so v zadnjih 12 mesecih prišli v stik z NPS, kjer je kar 84,9 % odgovorilo z ne in 9,3 %, da niso prepričani. Izmed 5,9 % študentov (2,3 % moških in 3,6 % ţenskih), ki so zauţili katero izmed NPS v zadnjih 12 mesecih, je to večina storila manj kot 10-krat (84,3 %; 70/83 študentov). Med mladimi odraslimi (stari med 15 in 34 let) v Evropi, je v zadnjem letu droge uţivalo 16,6 % (44). EB za Slovenijo za leto 2014 poroča o 6 % uporabi NPS v zadnjih 12 mesecih (45). Deleţ uporabe NPS se kljub večjemu nadzoru in naprednejšemu odkrivanju ne zmanjšuje, kar je precej zaskrbljujoče.
Poleg tega nas je tudi zanimalo, kolikokrat jim je bila v zadnjih 12 mesecih ponujena NPS in še na kateri lokaciji. 76,9 % anketirancev je trdilo, da jim NPS ni bila ponujena, med vsemi, ki pa so bili deleţni ponudbe, bodisi zastonj bodisi za plačilo, jih je največ navedlo 1 do 2-krat (65,1 % izmed tistih, ki jim je bila NPS ponujena; 213/327 študentov). 21,7 % (71/327) anketirancev je ponudbo dobilo 3 do 5-krat, o 6 do 9-kratnem ponujanju je poročalo 5,5 % (18/327) in 10 do 19-kratnem ponujanju drog pa 4,9 % (16/327) anketirancev. 20 ali večkrat je bilo ponujeno 2,7 % (9/327) anketirancem. Več kot polovici tistih anketirancev, ki jim je bila v zadnjih 12 mesecih ponujena NPS, je bila ponujena na zabavi ali na koncertu (64,8 %; 212/327 študentov). Pogosto so ponudbe dobili tudi na zasebni lokaciji (20,8 %; 68/327 študentov). 10,4 % (36/327) anketirancem je bila NPS ponujena na javnem prostoru. Najmanj anketirancev pa je bilo deleţnih ponudb na fakulteti (1,5 %; 5/327 študentov) in na delovnem mestu (0,6 %; 2/327 študentov). Nekaj anketirancev (1,8 %; 6/327) se je odločilo za odgovor drugo, kjer so navajali: »vse od
25
naštetih odgovorov«, »doma, na zabavi in na javni lokaciji«, »pri prijatelju«, »preko interneta« in »v študentskem domu«.
Če pogledamo časovni interval uţivanja drog, vidimo, da nekateri te snovi uporabljajo zelo kratek čas, nekateri pa se uţivanju predajo za kar precej časa. Največ tistih anketirancev, ki so drogo kadarkoli uporabljali, je drogo uţivalo manj kot mesec dni (34,0 %; 72/212), temu sledi odgovor dve leti ali več (30,2 %; 64/212). Uţivanje za čas od meseca dni do treh mesecev je bilo aktualno pri 8,0 % (17/212) anketirancev, od treh mesecev do pol leta 4,2 % (9/212), od pol leta do enega leta 7,5 % (16/212) in od enega leta do dveh let 16,0 % (34/212) vprašanih.
Pri vprašanju o načinu nakupa NPS je bilo mogoče označiti več odgovorov. 96,1 % anketirancev (tistih, ki so drogo kadarkoli uporabljali; 150/156 vprašanih) si je NPS priskrbelo pri prijateljih ali znancih (če zdruţimo odgovora ponudil mi je prijatelj/znanec (62,8 %; 98/156) in pa kupil sem jo pri prijatelju (33,3 %; 52/156)). S 25,6 % (40/156) sledi nakup pri preprodajalcih drog in k temu deleţu lahko prištejemo še tiste anketirance, ki so izbrali odgovor ponudil mi jo je neznanec v diskoteki/na zabavi. Ta deleţ znaša 8,3 % (13/156) anketirancev. Naročanje preko interneta je med študenti redko, saj je na tak način do drog dostopalo le 10,9 % (17/156) anketirancev, kar tudi potrdi našo domnevo, da je naročanje preko interneta bolj redko. V specializirani trgovini jih je NPS kupilo 4,5 % (7/156) anketirancev, 3,2 % (5/156) pa jih je označilo drugo, kjer so navajali: »kot udeleženka v raziskavi povezani z uporabo sintetičnih kanabinoidov«, »naročil sem jo od pooblaščenega spletnega trgovca«, »podtaknjena mi je bila v pijačo« in »predpisal mi jo je zdravnik specialist, torej na recept«. Internetna prodaja doseţe ves svet in postaja vse bolj priljubljeno trţišče za prodajo NPS in s tem predstavlja dinamičen trg, ki ga je vseskozi zaradi hitrega razvoja tehnologije, teţje nadzorovati.
V raziskavi nas je tudi zanimalo mnenje anketirancev, koliko njihovih prijateljev uţiva NPS. Polovica anketirancev je odgovorila, da le nekaj njihovih prijateljev (51,8 %), nekaj manj jih je mnenja, da nihče (41,8 %). Takšnih, ki so mnenja, da NPS uţiva pribliţno polovica njihovih prijateljev, je bilo 5,0 %. 1,3 % anketirancev je izbralo odgovor večina prijateljev, medtem ko je le 0,1 % anketirancev označilo odgovor vsi moji prijatelji.
Prav tako pa smo raziskali tudi to, kaj menijo, kako teţko oziroma lahko bi jim bilo dostopati do ene izmed NPS v roku 24 ur, če bi si to zaţeleli. Kljub zmanjšanju zasegov NPS v Evropi se zdi, da sta njihova splošna razpoloţljivost in dostopnost relativno visoka.
26
Zato nas glede na samo razširjenost prepovedanih snovi na trgu, ni presenetilo, da je kar 45,7 % anketirancev izbralo odgovor »dokaj lahko«. S 23,5 % je sledil odgovor »dokaj težko« in s 15,3 % »zelo lahko«. Ostali so bili mnenja, da bi do NPS dostopali »zelo težko«
(11,0 %) ali pa celo, da je to za njih »nemogoče« (4,5 %).
4.1.2 KOMBINIRANJE NPS
Dejstvo je, da se telo odziva drugače, če ob priloţnosti uporabljamo le eno snov ali pa uţivamo kombinacije snovi. Pri slednjem so tudi sami učinki zauţitih snovi drugačni od pričakovanih in nevarnejši. Anketirance smo zato povprašali, na kakšen način uţivajo droge in večina tistih, ki droge uţiva, uporablja le eno drogo naenkrat. 3,5 % vseh anketirancev je odgovorilo, da droge kombinira (medtem ko je v zgoraj opisani raziskavi leta 2018 droge kombiniralo 7 % anketirancev) (46). Večina anketirancev (13,0 % izmed vseh 1415 anketirancev) uporablja zgolj eno drogo hkrati, 3,5 % (49/1415) študentov pa je poročalo o uporabi raznih kombinacij (moţno je bilo izbrati več kombinacij hkrati).
Najpogosteje študenti kombinirajo NPS in alkohol (67,3 % tistih, ki droge kombinira oziroma 33/49). Temu sledi s 65,3 % (32/49) takih, ki uporabljajo NPS skupaj s klasičnimi prepovedanimi drogami. 22,4 % (11/49) anketirancev poroča o kombinaciji NPS med seboj in 12,2 % (6/49), da NPS kombinirajo skupaj z zdravili na recept.
Zanimalo nas je tudi, kako pogosto se študenti posluţujejo kombinacij. Rezultati so prikazani tudi na spodnji sliki 1. 32,7 % (vseh tistih, ki uporabljajo kombinacije; 16/49 študentov) jih uporablja le občasno, zelo redko kombinacije uporablja 22,4 % (11/49) študentov, pogosto pa 20,4 % (10/49) študentov. 10,2 % (vseh tistih, ki uporabljajo kombinacije; 5/49) anketiranih je takšnih, ki ob vsaki uporabi droge uporabijo kombinacijo še s kakšno drugo snovjo. 14,3 % (vseh tistih, ki uporabljajo kombinacije; 7/49) pa je izbralo, da droge med seboj skoraj nikoli ne kombinirajo.
27
Slika 1: Pogostost kombiniranja drog študentov po posameznih univerzah v Sloveniji.
4.2 SINTETIČNI KANABINOIDI
4.2.1 PREPOZNAVNOST IN UPORABA
Izbrane SK, ki so predstavljene v preglednici III, prepozna 4,7 % anketirancev (1,2 % moškega spola in 3,5 % ţenskega spola). Najbolj prepoznaven predstavnik je AM-2210 (»legalen hašiš«), sledi mu JWH-018 (»spice«). 0,6 % anketirancev (0,2 % moškega spola in 0,4 % ţenskega spola) je uporabilo vsaj eno izmed naštetih SK. Predstavnike SK je prepoznalo 3,4 % študentov iz Univerze v Ljubljani, 1,0 % študentov iz Univerze v Mariboru in 0,3 % študentov iz Univerze na Primorskem. Njihova uporaba je bila med študenti Univerze v Ljubljani 0,4 %, med študenti Univerze v Mariboru 0,1 % in med študenti Univerze na Primorskem 0,1 %. Leta 2015 je bila prepoznavnost SK 3 % in uporaba 0,5 %, kar je v obeh primerih procentualno niţje od naših rezultatov. Rezultati ankete iz leta 2018 pa so višji, in sicer prepoznavnost s 5,4 % in uporaba z 1,1 %. Med najbolj prepoznavnimi je leta 2015 bil JHW-018, leta 2018 pa, kot v naši študiji, AM-2210 (46, 49).
V spodnji preglednici III prikazujemo nekatere izbrane SK, njihovo prepoznavnost in uporabo med študenti slovenskih univerz.
28
Preglednica III: Prepoznavnost in uporaba predstavnikov sintetičnih kanabinoidov med vsemi anketiranci (1415).
Predstavniki Prepoznavnost
N=1415 (100 %)
Uporaba
N=1415 (100 %)
5F-APINACA 27 (1,9 %) 0
ADB-FUBINACA 17 (1,2 %) 1 (0,1 %)
MDMB-CHMICA 100 (7,1 %) 9 (0,6 %)
5F-MDMB-PICA 48 (3,4 %) 3 (0,2 %)
5F-MDMB-PINACA 25 (1,8 %) 1 (0,1 %)
AMB-CHMINACA 16 (1,1 %) 1 (0,1 %)
ADB-CHMINACA 17 (1,2 %) 2 (0,1 %)
AB-CHMINACA 16 (1,1 %) 2 (0,1 %)
JWH-018 (Spice) 151 (10,7 %) 6 (0,4 %)
JWH-210 16 (1,1 %) 0
AM-2210 532 (37,6 %) 96 (6,8 %)
UR-144 7 (0,5 %) 1 (0,1 %)
CP-47/497 14 (1,0 %) 2 (0,1 %)
AH-7921 5 (0,4 %) 0
HU-210 9 (0,6 %) 2 (0,1 %)
Starost anketirancev ob prvem stiku s SK je v povprečju 18,1 ± 2,3 let (najniţja starost pri moški populaciji je bila 15 let in najvišja 25 let, pri ţenski populaciji pa 13 in 24 let). Leta 2015 so prihajali v stik v zgodnejših letih, saj je povprečje znašalo 17,5 let. V študiji iz leta 2018 pa 18,5 let (46, 49).
29
Danes razvoj spleta omogoča enostaven dostop do NPS in je posledično »dovoljene« droge moţno kupiti kar preko spleta, v specializiranih trgovinah (»head« ali »smart shop-u«) in pri uličnih preprodajalcih. Na vprašanje, kako so prišli v stik s SK, je bilo moţno označiti več odgovorov. Naši rezultati si sledijo popolnoma v enakem vrstnem redu kot leta 2015 in 2018 (46, 49). 59,4 % vprašanih (od 106 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (63/106) oziroma 4,5 % izmed vseh 1415 anketirancev) je odgovorilo, da je SK priskrbel prijatelj. 38,7 % (od 106 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (41/106) oziroma 2,9 % izmed vseh 1415 anketirancev) je SK kupilo na zabavi, 15,1 % (od 106 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (16/106) oziroma 1,1 % izmed vseh 1415 anketirancev) pri preprodajalcu, 1,9 % anketirancev (od 106 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (2/106) oziroma 0,1 % izmed vseh 1415 anketirancev) pa preko spleta. 6,6 % anketirancev (od 106 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (7/106) oziroma 0,5 % izmed vseh 1415 anketirancev) so kot drugo odgovorili:
nakup SK v »caffee shop-u«, »kupil sem jo v specializirani trgovini« in pa »drogo so mi podtaknili«. Najpogostejša oblika zauţitih SK je bila mešanica zelišč za kajenje.
62,3 % anketirancev (od vseh 106, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (66/106) oziroma 4,7 % izmed vseh 1415 anketirancev) je poročalo, da je SK uţivalo manj kot mesec dni, kar lahko pomeni tudi to, da so jo zauţili le enkrat. 18,9 % (od 106 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (20/106) oziroma 1,4 % izmed vseh 1415 anketirancev) vprašanih je SK uţivalo dve leti ali več, medtem ko je 15,1 % anketirancev (od 106 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (16/106) oziroma 1,1 % izmed vseh 1415 anketirancev) poročalo, da še vedno uporabljajo SK, kar je precej zaskrbljujoče stanje. Naši podatki si sledijo v popolnoma enakem zaporedju kot podatki iz leta 2015 in 2018, kjer je prav tako največ anketirancev uporabljalo SK manj kot mesec dni in najmanj anketirancev je poročalo o tem, da jih še vedno uporablja (46, 49).
4.2.2 IZKUŠNJE IN POZNAVANJE
V raziskavi nas je zanimalo, kakšne izkušnje so imeli študentje med uporabo SK. V primerjavi s podatki iz leta 2015 in 2018 lahko sklepamo, da so študentje deleţni nekako podobnih izkušenj ob eksperimentiranju z NPS, saj je tudi v prejšnjih študijah imelo največ študentov pozitivno izkušnjo najmanj pa negativnih (46, 49). 54,7 % anketirancev (od 106 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (58/106) oziroma 4,1 % izmed vseh 1415 anketirancev) je poročalo o pozitivnih izkušnjah, 34,9 % (37/106 oziroma 2,6 %
30
izmed vseh 1415 anketirancev) jih je imelo tako pozitivne kot negativne izkušnje, medtem ko je 10,4 % (11/106 oziroma 0,8 % izmed vseh 1415 anketirancev) poročalo o negativnih izkušnjah. Med posledicami uporabe so navajali slabost, bruhanje, slab okus, manjšo zmoţnost koncentracije, paniko, paranojo, tesnobo, depresijo, anksioznost, vrtoglavico, rahlo tresenje, nervozo in občutek krivde ob zauţitju.
V nadaljevanju so anketiranci na petstopenjski lestvici od 1 do 5 (kjer 1 predstavlja popolno pomanjkanje informacij in 5 zelo dobro seznanjenost) ocenili svoje znanje o nevarnostih zlorabe SK. Iz slike 2 je razvidno, da je 28,8 % anketirancev mnenja, da sploh nimajo nobenega znanja o nevarnostih, in le 6,3 % vprašanih meni, da so zelo dobro seznanjeni. 24,6 % jih meni, da so slabo seznanjeni, 28,8 % jih je srednje dobro seznanjeno in 11,6 % jih je dobro seznanjeno z nevarnostmi. Povprečna ocena seznanjenosti o nevarnosti je znašala 2,4 ± 1,2 (leta 2015 in tudi leta 2018 je to povprečje bilo 2,3) in je pokazalo, da je splošno poznavanje te vrste NPS pomanjkljivo (46, 49).
Slika 2: Znanje študentov o nevarnosti zlorabe sintetičnih kanabinoidov.
4.3 SINTETIČNI KATINONI
4.3.1 PREPOZNAVNOST IN UPORABA
Izbrane SKa, predstavljene v preglednici IV, prepozna 9,3 % anketirancev (2,6 % moškega spola in 6,7 % ţenskega spola). Za malenkost več (9,6 %) anketirancev, so prepoznali navedene SKa študenti, ki so bili v študijo vključeni leta 2018 (46). Prepoznavnost le teh je višja za več kot 4 % od prepoznavnosti SK in na podlagi teh rezultatov lahko našo
Kako bi ocenili lastno znanje o nevarnosti zlorabe SK?
N=1415 (100 %)
1 (nisem seznanjen z nevarnostmi)
2 (sem slabo seznanjen z nevarnostmi)
3 (sem srednje seznanjen z nevarnostmi)
4 (sem dobro seznanjen z nevarnostmi)
5 (sem zelo dobro seznanjen z nevarnostmi)
31
predpostavljeno hipotezo, da študenti bolje prepoznajo sintetične katinone, kot sintetične kanabinoide tudi potrdimo. Najbolj prepoznaven predstavnik je s 26,6 % 3-MMC (»sladoled«), s 16,2 % mu sledi 4-MMC (»mefedron«) in pa Metilon ter Metkatinon (oba z 9,3 %). Prav tako pa je 3-MMC med najbolj uporabljeno drogo z 2,8 %, kar smo tudi predvideli s predpostavljeno hipotezo. S tem lahko našo hipotezo, da je 3-MMC najbolj prepoznaven in uporaben med sintetičnimi katinoni, v celoti potrdimo.
O uporabi vsaj enega izmed naštetih SKa je poročalo 0,6 % anketirancev (0,3 % moškega spola in 0,3 % ţenskega spola). Ta procent je glede na prejšnje študije niţji (leta 2015 3,2 % in leta 2018 1,1 %) (46, 49).
V preglednici IV so prikazani nekateri predstavniki SKa, njihova prepoznavnost in uporaba med anketiranci.
Preglednica IV: Prepoznavnost in uporaba predstavnikov sintetičnih katinonov med vsemi anketiranci (1415).
Predstavniki Prepoznavnost
N=1415 (100 %)
Uporaba
N=1415 (100 %)
4-MMC (Mefedrone) 229 (16,2 %) 10 (0,7 %)
3-MMC (Ice cream) 376 (26,6 %) 40 (2,8 %)
4-MEC 30 (2,1 %) 2 (0,1 %)
Etilkatinone 53 (3,7 %) 0
Petedrone 59 (4,2 %) 3 (0,2 %)
Metilon (Explosion) 131 (9,3 %) 8 (0,6 %) Metkatinon (Efedrone) 131 (9,3 %) 5 (0,4 %)
MDPV 39 (2,8 %) 0
Starost anketirancev ob prvem stiku s SKa je v povprečju 19,0 ± 2,19 let (najniţja starost pri moški populaciji je bila 16 let in najvišja 24 let, pri ţenski populaciji pa 13 in 24 let).
Leta 2015 je povprečje znašalo 18,9 let, leta 2018 pa 18,6 let (46, 49). Zanimivo je to, da je
32
tekom let starostno povprečje nekoliko naraslo, saj je dejstvo, da se večina mladih z drogo sreča veliko prej kot pred leti.
Znova smo anketirance vprašali, kako so prišli v stik s SKa in so bili odgovori podobni, kot pri skupini SK, prav tako pa so primerljivi z rezultati iz leta 2015 in 2018, saj si, glede na procentualni deleţ, sledijo v popolnoma enakem zaporedju (46, 49). 64,7 % vprašanih (od 51 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (33/51) oziroma 2,3 % izmed vseh 1415 anketirancev) je odgovorilo, da je SKa priskrbel prijatelj, 43,1 % (od 51 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (22/51) oziroma 1,6 % izmed vseh 1415 anketirancev) jih je kupilo na zabavi, 17,6 % (od 51 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (9/51) oziroma 0,6 % izmed vseh 1415 anketirancev) pri preprodajalcu in 3,9 % anketirancev (od 51 anketirancev, ki so potrdili uporabo vsaj ene snovi (2/51) oziroma 0,1 % izmed vseh 1415 anketirancev) preko spleta. Prodajajo se v različnih oblikah, in sicer v obliki belega ali rjavega prahu, ali pa kot tabletke oziroma kapsule.
Večina sintetičnih derivatov se sicer zauţije, lahko se pa uporabijo tudi v obliki injekcij.
Večina sintetičnih derivatov se sicer zauţije, lahko se pa uporabijo tudi v obliki injekcij.