• Rezultati Niso Bili Najdeni

Prikaz specifičnih vrednosti pretokov s pomočjo kart jakosti

4 REZULTATI

4.3 Prikaz specifičnih vrednosti pretokov s pomočjo kart jakosti

Z uporabo programskega orodja R in grafičnega vmesnika RStudio, smo rezultate za vse postaje, po posameznih mesecih prikazali s pomočjo kart jakosti (ang. Heatmap), ki omogočajo grafično predstavitev rezultatov, pri katerem so posamezne vrednosti prikazane z različno barvno skalo. Svetlejše barve prikazujejo dogodke z nižjimi pretoki ( oz. sušna obdobja), temnejše barve pa dogodke z večjimi pretoki (mokro obdobje). Prav tako je potrebno pri posamezni vrednosti na karti upoštevati pripadajočo legendo (slike 11-13).

Pri grafičnem prikazu je potrebno upoštevati, da v programskem orodju R, funkcija Heatmap normalizira vrednosti, zato v prikazu prihaja do negativnih števil. Iz grafičnega prikaza kart jakosti ob upoštevanju pripadajoče legende, lahko za vsako vodomerno postajo za poljuben mesec razberemo določene vrednosti, hkrati pa zelo hitro vizualno ocenimo obdobja s pozitivnimi oz. z negativnimi vrednostmi, ali drugače povedano, bolj sušna oz. bolj mokra obdobja.

Pri najmanjših pretokih (sQnp_spec) (slika 11) hitro opazimo, da v obravnavanem obdobju 1960-2018 izstopa mesec april, ki je bil izrazito moker mesec, meseci julij, avgust in september pa bolj suhi meseci, kar bi nakazovalo na relativno –sušno obdobje v teh mesecih. Med vodomernimi postajami v tem obdobju izstopa vodomerna postaja Nevlje, z najmanjšim specifičnim pretokom, saj je na karti obarvana intenzivno rumeno. Vrednost na tej postaji je za mesec avgust znašala -1,7. V aprilu najbolj izstopa vodomerna postaja Otiški vrh, kjer vrednost znaša 2,54.

0

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec leto

Razmerje pretokov

5030 - Vrhnika

sQnp/sQnp sQs/sQnp vQvk/sQnp

Slika 11: Karta jakosti za specifične vrednosti najmanjših mesečnih pretokov v obdobju (sQnp spec)

Pri srednjih pretokih (sQs_spec) (slika 12) izstopa mesec avgust, ki je izrazito suh oz. so bile zabeležene nizke vrednosti pretokov, je pa v jesensko-zimskem času bilo padavin več, kar lahko sklepamo iz prikaza, saj so ti meseci obarvani temno modro, predvsem november. Med bolj deževna obdobja sodijo tudi marec, april in december. Omenimo lahko vodomerno postajo Gornja Radgona, kjer vidimo, da so bili jesensko-zimski meseci bolj suhi, z manj padavinami, od maja naprej pa je bilo padavin več.

Podobno bi lahko sklepali za vodomerne postaje Podhom, Sveti Janez, Log Čezsoški ter Kobarid.

Novembra, ko je bilo padavin največ, izstopa vodomerna postaja Nevlje, pri kateri vrednost znaša 2,14.

Slika 12: Karta jakosti za specifične vrednosti srednjih mesečnih pretokov v obdobju (sQs spec)

Pri visokih pretokih (vQvk_spec) je razvidno (slika 13), da se v prvi polovici leta večinoma ne pojavljajo. Septembra, oktobra in novembra beležimo najvišje vrednosti pretokov. Le redke vodomerne postaje beležijo izrazito nizke visokovodne konice, saj je izrazito rumena barva zelo redka. Vodomerna postaja Podhom ima mesec julij izrazito rumen, vrednosti na tej postaji znašajo -2,21, vodomerna postaja Levec ima najnižje vrednosti februarja (-2,11), vodomerni postaji Gornja Radgona (-2,02) in Zamušani (-1,93) pa imata nižje visokovodne konice meseca januarja. Po drugi strani so določeni meseci pri posamezni vodomerni postaji obarvani temno modro, kar nakazuje na višje vrednosti specifičnih visokih

pretokov. Pri vodomerni postaji Podbukovje je to september, ki ima najvišje vrednosti in znašajo 2,87, sledita ji postaji z enako specifično vrednostjo 2,77, vendar v različnih mesecih. To sta vodomerni postaji Kubed meseca septembra in Razori meseca oktobra.

Slika 13: Karta jakosti za specifične vrednosti visokih mesečnih pretokov v obdobju (vQvk spec)

5 ANALIZA IN RAZPRAVA

V programskem orodju R smo za vse postaje izdelali drevesne strukture (dendograme) za posamezne značilne pretoke, kjer se vodomerne postaje s podobnimi rezultati razvrstijo v iste skupine. Na sliki 14 je prikazan dendogram razvrščanja za srednje male pretoke, na sliki 15 pa pripadajoča prostorska razporeditev postaj po Sloveniji. Iz slike 14 je razvidno, da lahko postaje razdelimo v pet večjih skupin.

Skupine so med seboj ločene z barvami: prva skupina (rumena barva), druga skupina (zelena barva), tretja skupina (modra barva), četrta skupina (rdeča barva) in peta skupina (oranžna barva).

V prvi (rumeni) skupini so zajete vodomerne postaje Solkan, Žaga, Podhom, Radovljica, Mlino, Preska, Šentjakob, Kokra, Hotešk, Litija, Bača pri Modreju in Podroteja. Ugotovimo lahko, da so bili pri vseh omenjenih postajah meseci april, maj in junij bolj mokri meseci, bolj suha meseca pa sta bila avgust in september. Postaje se nahajajo na območju severozahodne in nekatere tudi osrednje Slovenije (slika 15).

V drugo (zeleno) skupino sodijo samo tri postaje in to so Log Čezsoški, Kobarid in Sveti Janez. Pri teh postajah je bil mesec maj najbolj moker mesec oz. je imel največ padavin. Med bolj suhe mesece pa sodijo januar, februar in marec. Če pogledamo na sliko 15 vidimo, da omenjene tri postaje sodijo na skrajni severozahod Slovenije.

V tretjo (modro) skupino sodijo vodomerne postaje Suha, Zminec, Moste, Razori, Metlika, Čatež, Otiški Vrh, Vipava, Kraše, Petrina in Nazarje. Ugotovimo lahko, da so na vodomernih postajah te skupine poletni meseci (julij, avgust pa tudi september) med bolj suhimi, med tem ko je najbolj moker mesec april oz. spomladanski meseci. Omenjene postaje so različno prostorsko razporejene, nekatere sodijo v osrednjo Slovenijo, tri postaje so bolj severno, tri izmed njim pa so tudi na jugovzhodu Slovenije (slika 15).

Prečna, Nevlje, Šoštanj (Paka), Miren, Vrhnika, Gradac, Podbukovje, Podbočje, Laško, Ajdovščina in Gornja Radgona sodijo v četrto (rdečo) skupino. Te postaje imajo izrazit dolgoletni trend z nižjimi vrednostmi padavin poleti, spomladi in jeseni pa je padavin nekoliko več. Glede prostorske porazdelitve pa lahko vidimo (slika 15), da so te vodomerne postaje razporejene skoraj po celotni Sloveniji. Med njimi najbolj izstopa postaja Gornja Radgona, kar lahko vidimo tudi iz dendograma. Za njo je značilno, da imajo spomladanski in poletni meseci nekoliko več padavin, zimski meseci pa so nekoliko bolj suhi.

Prav tako so postaje v peti (oranžni) skupini razporejene po celotni Sloveniji (slika 15), med nje pa sodijo Črnolica, Levec, Kubed, Rakovec, Tržec, Rožni Vrh, Šoštanj (Velunja), Martinja vas, Videm, Cerkvenikov Mlin, Zamušani, Pristava in Polana. Tudi postaje v te skupini imajo izrazit dolgoletni trend z nižjimi vrednostmi pretokov poleti, od meseca januarja do aprila in mesec december, pa so vrednosti pretokov višje.

Slika 14: Dendogram hierarhičnega razvrščanja srednjih malih mesečnih pretokov (sQnp_spec)

Slika 15: Prostorski prikaz razvrstitve vodomernih postaj na karti Slovenije za srednje male (sQnp) in srednje pretoke (sQs). Barva je vezana na pripadajočo skupino, razvidno iz slike 14.

V primeru srednjih pretokov (sQs_spec) je razporeditev postaj po skupinah (slika 16) enaka kot pri srednjih malih pretokih, vendar se razlikujejo v vrednostih med meseci. Najbolj suha meseca sta bila april in junij, kar se vidi tudi po izrazito rumeni barvi na sliki 16. Pri tem omenimo, da izstopa vodomerna postaja Laško, ki ima najbolj suh mesec avgust. Za mesec marec lahko rečemo, da je najbolj moker mesec oz. so bili zabeleženi najvišji pretoki.

Slika 16: Dendogram hierarhičnega razvrščanja srednjih mesečnih pretokov (sQs_spec)

Pri visokovodnih konicah pa so se skupine vodomernih postaj razporedile nekoliko drugače. Na sliki 17 vidimo, da so se postaje razdelile v štiri skupine. Prva skupina je rumene barve in zajema vodomerne postaje Metlika, Šentjakob, Vipava, Ajdovščina, Podhom, Miren, Nevlje, Laško, Šoštanj (Velunja), Razori, Šoštanj (Paka), Suha, Zminec, Cerkvenikov Mlin, Radovljica, Nazarje, Levec, Preska in Črnolica. Glede suhih mesecev lahko omenimo, da izstopa julij na vodomernih postajah Podhom, Metlika, Šentjakob in mesec februar na vodomerni postaji Levec. Meseci september, oktober in november pa so bolj mokri. Iz prikaza na karti Slovenije je razvidno, da je ta skupina postaj razporejena skoraj po celotni Sloveniji, razen na skrajnem severu vzhodu.

V drugo (zeleno) skupino so razvrščene vodomerne postaje Čatež, Videm, Tržec, Polana, Zamušani, Moste, Podbočje, Rožni Vrh, Pristava, Podbukovje, Rakovec, Prečna, Vrhnika, Gornja Radgona, Gradac, Martinja vas, Litija, Kubed, Otiški vrh in Mlino. Tudi pri tej skupini lahko omenimo le nekatere postaje, ki izstopajo glede bolj suhih mesecev. Vodomerni postaji Zamušani in Gornja Radgona sta bili izrazito suhi meseca januarja, Prečna julija in Moste avgusta. Jesenski meseci september, oktober, november sodijo med bolj mokre mesece. Postaje te skupine so razporejene praktično po celotnem ozemlju Slovenije (slika 18).

V tretjo skupino (modro) so razvrščene vodomerne postaje Kobarid, Log Čezsoški, Kokra, Bača pri Modreju, Solkan, Petrina, Hotešk, Sveti Janez in Kraše. Omenjene postaje so locirane bolj na severu-zahodu Slovenije, z izjemo vodomerne postaje Petrina (slika 18). Meseci od septembra do decembra so bolj mokri, ostali meseci sodijo med bolj suhe z izjemo meseca avgusta, in sicer pri postajah Kobarid, Log Čezsoški, Kokra in Bača pri Modreju.

V četrti skupini rdeče barve sta samo dve postaji in to sta Žaga in Podroteja, obe na porečju Soče. Zanju so značilni bolj mokri jesenski meseci, ostali pa so bolj suhi, z izjemo postaje Žaga, ki ima bolj moker tudi mesec avgust.

Slika 17: Dendogram hierarhičnega razvrščanja visokovodnih konic (vQvk_spec)

Slika 18: Prostorski prikaz razvrstitve na karti Slovenije za visokovodne konice (vQvk). Barva je vezana na pripadajočo skupino, razvidno iz slike 17.