Prilagodljivost in pripravljenost organizacije na epidemijo

Vse zaposlene socialne delavke v Ozari, s katerimi sem opravila intervjuje, so imele izkušnjo opravljanja dela pred in med epidemijo. Epidemija covida-19 se je začela marca 2020, intervjuvanke pa so se v Ozari zaposlile že nekaj let prej, kar je razvidno iz odgovorov na vprašanje, kako dolgo so zaposlene v organizaciji (Od leta 2017 – A1; 4 leta – B1; Od 2004 – C1).

Med epidemijo so morali v Ozari način dela prilagoditi. Uradno sicer niso delali od doma, saj bi za to morali spreminjati pogodbe o zaposlitvi (Uradno nismo delali od doma nikoli – C2), so si pa delo prilagodili, kot jim je najbolj ustrezalo. Nekateri so delali iz pisarn, drugi od doma (V prvi karanteni smo delali deljeno – nekateri od doma, nekateri pa na Ozari – A2; Dogovorili smo se, da dva delata od doma, dva iz pisarne – B2), odvisno od tega, v kakšnem položaju glede delovnih razmer so bili (Jaz sem prihajala na Ozaro, ker doma nimam ustreznih pogojev za delo – A3; Jaz sem delala od doma – B3; Ves čas sem delala normalno, iz pisarne, hodila v službo – C3).

Način dela se je bistveno spremenil, s tem pa tudi njihov običajen službeni dan, saj so bili zaposleni z uporabniki v stiku zgolj prek telefona, elektronske pošte in ostalih kanalov za komuniciranje (Prvi lockdown, ko se je res vse ustavilo, so uporabniki klicali po telefonu, Viberju, pisali maile … – A18; Klici z uporabniki, Facebook messenger in Viber sporočila z nekaterimi uporabniki – B4; V glavnem smo delali prek telefona in mailov – C4). Med prvim zaprtjem, ki je trajalo od sredine marca do začetka maja 2020, uporabniki fizično niso smeli prihajati v prostore organizacije (Med popolnim zaprtjem (prvim) ni smel nihče v prostore – A28; Med prvim valom vse po telefonu, nismo imeli fizičnih stikov … – C9).

Dejavnosti v prostorih Ozare niso izvajali (Skupinskih aktivnosti ne … – B7; Skupin ni bilo, fizično niso prihajali … – C10). Kar je bilo možno, so prestavili na splet, vendar so ob prvem zaprtju potrebovali nekaj časa, da so vzpostavili skupine in dejavnosti na programu Zoom (Na začetku še nismo uporabljali Zooma … – A19; Jaz sem poskusila čim hitreje dati tudi na splet, ampak ni šlo tako hitro, da bi skupine že potekale … – C5). Vadbe joge, ki so jih pred epidemijo v prostorih Ozare izvajali dvakrat tedensko, je učiteljica joge posnela in poslala povezavo do posnetka (Med prvim zaprtjem smo imeli tečaj joge tako, da ga je učiteljica posnela in nam poslala link do Youtuba, tako da so se nekateri pridružili vadbi od doma – A23). Na terenu

ljudi niso obiskovali oziroma zgolj izjemoma (Terensko delo smo izvajali v kakšnih bolj nujnih primerih, ko smo kaj dostavili – A25; Izjemoma terenski obiski – B6; Na teren takrat nismo hodili, v prvem valu – C6).

Med drugim zaprtjem, ki je trajalo od oktobra 2020 do postopnega sproščanja ukrepov spomladi 2021, se je stanje nekoliko spremenilo. Dejavnosti, ki jih je bilo mogoče izvajati na daljavo, so v celoti potekale po spletu (joga, skupine za samopomoč, EFT tapkanje, izobraževanja) (Začeli smo uporabljati Zoom za skupine – z EFT skupino (tapkanje) in kasneje za pogovorne skupine – A26; Preko Zooma smo imeli tudi izobraževanje za uporabnike – A27; V drugem zaprtju smo začeli izvajati skupinske aktivnosti po Zoomu – skupina za samopomoč, vadba joge – B8;

Večino stvari smo dali na splet – C12), uporabniki pa so v prostore organizacije lahko prišli po predhodni najavi (Med drugim zaprtjem so lahko prišli v prostore po predhodni najavi – C11) ali so se z njimi dobivali zunaj (Z nekaterimi, ki so bili zelo navajeni hoditi k nam na klepet (A36), smo naredili tako, da sem jaz v pisarni skuhala čaj ali kavo, potem pa smo se dobili v bližnjem parku in malo poklepetali – A37).

Zaposlene so navedle mnogo sprememb glede opravljanja svojega dela, poleg spletnih dejavnosti za uporabnike so se na splet prestavili tudi sestanki, supervizija in izobraževanja (Začeli smo uporabljati Zoom za sestanke in za supervizijo – A44; Tudi vsi sestanki so bili preneseni na splet – C17; Tudi supervizije so zdaj prek spleta (še vedno) – C18; Vsa izobraževanja so online – C19), izpostavile so, da je bilo med zaprtjem manj dela (Omejen obseg dela – B9) in stika z uporabniki (Na splošno je bilo bistveno manj dela z uporabniki – A16; Manj stika z uporabniki, kar je slabo – B10).

Epidemija je prinesla več negativnih sprememb, vendar je bilo nekaj tudi pozitivnih. V organizaciji se je izvajalo manj dejavnosti (Na splošno je manj aktivnosti kot pred epidemijo – A45), zaradi česar je bilo manj pristnega stika z uporabniki (Slabo je opuščanje pristnega stika z uporabniki – B12), tudi kakovost spletnih izobraževanj ni primerljiva z izobraževanji v živo (Izobraževanja so zame osebno boljša v živo – C20). Tudi spletnih izobraževanj za uporabnike se jih je udeležilo manj, kot bi se jih sicer (Po navadi je na naša izobraževanja prišlo okrog 25 uporabnikov, potem pa niso mogli, je bil osip – C22; Ene storitve so bile veliko slabše obiskane – C23). Kot pozitivno spremembo glede epidemije so zaposlene izpostavile, da so uporabniki celotno stanje dobro prenesli in niso potrebovali nobene posebne pomoči (Nekatere sem klicala tudi jaz, da preverim, kako so, če kaj potrebujejo (A13) … Tega po navadi ne počnem, med epidemijo pa sem (A14), ampak so bili vsi okej in niso potrebovali nobene posebne pomoči – A15; Pozitivno je bilo, da so nekateri uporabniki epidemiološke ukrepe prenašali zelo dobro – B11; Še najbolj me je presenetilo, da so uporabniki vse v zvezi z epidemijo zelo dobro prenesli

– A63). Med spremembami, ki so jih ohranili tudi po sproščanju ukrepov, je zaposlena izpostavila, da ji je skupina za EFT tapkanje na daljavo bolj ustrezala, zato jo je ohranila na Zoomu, saj ji je tako lažje (Ko bi že lahko prišli uporabniki fizično, je bilo meni bolje tako in enim tudi – C13; Skupino imam še vedno tako, čeprav bi že lahko imela v živo, ker je meni lažje dati skupaj ljudi – C14; Sodelavka je imela preko Zooma tudi tapkanje – še vedno ga ima – A), doseže lahko več uporabnikov, tudi tistih, ki so vključeni v druge enote Ozare po Sloveniji (Ti, ki so bolj od daleč in se vključijo še s kakšne druge enote na tapkanje – C15; Tako da je bil kar naenkrat večji nabor ljudi, ki so se lahko vključili – C16). Tudi nekatere druge dejavnosti so po sprostitvi ukrepov obdržali na spletu – npr. jogo (Ohranili smo Zoom za skupine, saj dosežemo več ljudi – A51 … pa tudi joga je ostala na spletu – A52; Ohranile so se skupinske aktivnosti po spletu, ker zbiranje več oseb ves čas ni možno – B13).

Zaposlene so svoje delo med epidemijo ocenile različno: glede na okoliščine je bilo dobro (Glede na okoliščine je bilo dobro – A54), čeprav je epidemija prinesla tudi večjo pasivnost (Na splošno je epidemija prinesla pasivnost, manj aktivni so uporabniki, prostovoljci in tudi mi zaposleni – A53), delo je manj kakovostno zaradi omejitev storitev (Je bilo manj kakovostno, saj so bile storitve omejene – B14), med epidemijo so se vsi še malo bolj potrudili (Jaz mislim, da smo se vsi še malo bolj potrudili kakor po navadi – C24) in bili na uporabnike bolj pozorni (Vsi smo bili pozorni, kaj se bo dogajalo z njimi, ali bo to na njih bolj vplivalo ali ne – C25).

Ena zaposlena je izpostavila, da so bili tudi sami izgoreli zaradi lastnega stresa (Dokler tudi sam nisi skurjen, ker imaš sam toliko stvari za predelat – C26; Stvari se dogajajo, je neka taka izčrpanost – C27), kar je vplivalo tudi na kakovost njihovega dela (Čeprav ni bilo fizično toliko uporabnikov tukaj, ampak te tudi lastni stresorji oslabijo – C28; Ne moreš tako intenzivno delati kot prej – C29).

Zaposlene sem vprašala, kako bi primerjale prvo zaprtje (pomlad 2020) z drugim (od oktobra 2020 do aprila 2021) in kakšne razlike so opazile med tema dvema obdobjema. Prva zaposlena je izpostavila, da je bilo prvo zaprtje strožje (Prvo zaprtje je bilo bistveno bolj strogo – A55), ljudje so ostajali doma in so bili previdnejši (Vsi so bili doma, tudi previdnost pri ljudeh je bila večja – A56). Druga zaposlena je pri prvem zaprtju izpostavila povečan strah, tesnobo in negotovost pri ljudeh (Več je bilo strahu, tesnobe, negotovosti – B15). Pri drugem zaprtju so izvajali več dejavnosti, ki so se izvajale po spletu (Več aktivnosti je bilo na spletu – C31;

Uporabniki so med drugim zaprtjem začeli uporabljati Zoom – C32), prav tako so uporabniki individualno lahko prišli v prostore organizacije, kjer so se izvajale individualne storitve (Izvajali smo vse individualne storitve (A58), skupinske pa preko Zooma – A59) ob upoštevanju vseh veljavnih ukrepov za zajezitev virusa (Uporabniki so lahko prihajali v prostore z masko

in po predhodnem merjenju temperature – A60). Vseeno je bilo tudi drugo zaprtje duševno naporno, ker so bili ukrepov že naveličani, hkrati so težje razumeli njihovo smiselnost (Več naveličanosti, apatije, težje razumevanje smiselnosti ukrepov – B16), a so se vseeno poskušali prilagoditi in znajti (Pri drugem smo že znali bolj srfat … med pravili – C30; Veliko smo se mogli znajti in prilagajati (C7), srfat med pravili in življenjem – C8), kar je ena izmed zaposlenih izpostavila že na začetku intervjuja.

Zaposlene sem vprašala, ali se spomnijo česa, kar jim je ostalo v spominu iz obdobja prvega zaprtja, ko je bilo stanje za vse novo in nepoznano. Prva zaposlena je povedala, da se ni zgodilo nič posebnega (V bistvu se ni zgodilo nič posebnega – A62), a je dodala, da jo je presenetilo, kako dobro so uporabniki vse skupaj prenesli in tudi povedali, da so nas zaprtje in omejitve vse nekako izenačile v smislu možnosti (Ni bilo nobenih kriz oziroma jih je bilo manj (A64) … Po navadi so prazniki čas povečanih frustracij, več je hospitalizacij, med epidemijo pa se to ni zgodilo (A65). Uporabniki so povedali, da jim prav paše, da je mesto prazno in vse zaprto, ker tako ali tako nikamor ne hodijo (A66). Ena uporabnica je slikovito povedala, da nas je korona izenačila v smislu možnosti (A67). Prej so ljudje hodili na počitnice, potovanja, posedali v lokalih, zapravljali, se družili (A68), korona je to na nek način ukinila in naredila, da vsi živimo življenje, kot ga naši uporabniki vsak dan – A69). Druga zaposlena je izpostavila neprijetno izkušnjo ob klicu anonimneža, ki jo je klical iz dolgočasja (Med prvim zaprtjem je bila naša mobilna telefonska številka na voljo za pomoč in svetovanje tudi splošnemu prebivalstvu (B17)

… Imela sem zoprn klic anonimneža, ki je iz dolgčasa pogovor ves čas preusmerjal v opolzke teme, povezane s spolnostjo (B18). Potem je klical še večkrat in sem bila primorana blokirati njegovo številko – B19). Tretja zaposlena se je spomnila prigod z uporabniki ob začetku epidemije (Uporabnica, ki se je vračala s Hrvaške, je bila v karanteni dva tedna in so ji potem nosili stvari iz trgovine in puščali pred vrati, a ne (C33) … To je bila edina taka stvar, hecno nam je bilo … Pa smešno je bilo, ko so začeli uporabljat kamere, pa se niso znašli (C34) … Pa ena (uporabnica) je prišla, ko je bilo že en teden vse zaprto, na skupino. Pa je zvonila, na nemščino je prišla … Pa niso busi že več vozil, pa nič, peš je prišla … To je bilo meni smešno, kako so počasi nekateri dojeli, da se nekaj dogaja – C35).