11
- Opazovalno obdobje (ang. observation window): obdobje znotraj spremljevalnega obdobja, za katerega se izračuna sodelovanje ali vztrajanje pri zdravljenju (na zgornji sliki označeno z rumeno barvo). Lahko je iste dolžine kot spremljevalno obdobje ali krajše.
- Dovoljena vrzel (ang. permissible gap) predstavlja maksimalno število dni med koncem trajanja zalog določenega prevzema in začetkom naslednjega prevzema, ki se še vedno smatra kot
neprekinjena uporaba zdravil. K trajanju zalog pri določenem prevzemu lahko prištejemo morebitne presežke zalog iz prejšnjih izdaj, ali pa jih ne upoštevamo (na zgornji sliki vodoravna črtkana črta prikazuje preprosto vrzel, kjer se presežki zalog ne prištevajo).
1.6.2 Način izvedbe analize vztrajanja pri zdravljenju z uporabo AdhereR
AdhereR nam omogoča izračun vztrajanja pri zdravljenju. Najprej določimo začetek in trajanje opazovalnega obdobja in maksimalno dovoljeno vrzel. Izberemo lahko, da je sprememba vrste zdravila smatrana kot nevztrajnost. V tem primeru pri vsakem preklopu med zdravili pride do prekinitve zdravljenja. V nasprotnem primeru pa preklopi ne povzročijo prekinitve. Izberemo lahko tudi, ali se višek zaloge prenese na naslednji prevzem ali pa ga ne upoštevamo. Kot rezultat analize nam poda epizode zdravljenja. Začetek epizode zdravljenja predstavlja prvi prevzem, konec pa čas, ko je presežena dovoljena vrzel ali če se konča opazovalno obdobje ali pride do preklopa (če izberemo to opcijo). Za vsako epizodo zdravljenja dobimo podatke o njenem začetku in koncu (kot datum), o njenem trajanju in o trajanju vrzeli po koncu epizode.
1.6.3 Način izvedbe analize sodelovanja pri zdravljenju z uporabo AdhereR
AdhereR nam omogoča določitev sodelovanja pri zdravljenju z algoritmi, ki so osnovani na metodi MPR ali PDC. Na razpolago imamo devet različnih algoritmov, t.i. ‘continuous multiple-interval measures of medication availability/gaps’ (CMA), ki se razlikujejo po štirih parametrih:
- kako je opredeljeno opazovalno obdobje (ali se upoštevajo časovni intervali pred prvim (initiation gap) in za zadnjim prevzemom (terminal gap)),
- ali so izračuni sodelovanja pri zdravljenju navzgor omejeni na 100%, - ali se višek zaloge neporabljenih zdravil prenese na naslednji prevzem,
- ali je v račun všteta morebitna zaloga zdravil pred prvim prevzemom (oversupply).
Vseh devet algoritmov, ki so predstavljeni v preglednici III, je na voljo v treh različicah:
- V različici Simple-CMA, kjer uporabnik sam določi začetek in trajanje spremljevalnega ter opazovalnega obdobja, kot rezultat pa dobi oceno sodelovanja pri zdravljenju za celotno opazovalno obdobje.
12
- Različica CMA per-episode uporabi podatek o dovoljeni vrzeli in najprej razdeli opazovalno okno na epizode zdravljenja, ki so razmejene s prekinitvam, ki so daljše od dovoljene vrzeli (če so te prisotne), ter za vsako epizodo posebej oceni sodelovanje pri zdravljenju z zdravili.
- V različici sliding-window CMA uporabnik določi začetek in trajanje časovnega okna, t.i. ‘drsno okno’ ter dolžino koraka, s katerim se premika (npr. drsno okno dolgo štiri mesece, ki se premika s korakom enega meseca). Različica nato za vsak premik drsnega okna oceni sodelovanje pri
zdravljenju z zdravili.
Preglednica III: AdhereR algoritmi za izračun sodelovanja pri zdravljenju (15)
Vrsta Opis
CMA1 Sodelovanje pri zdravljenju določi po metodi MPR. Je količnik med vsoto časov trajanja zaloge za vse prevzeme zdravil, razen zadnjega, in časom od prvega do (začetka) zadnjega prevzema . Ker se čas trajanja zaloge vseh prevzemov sešteva, je lahko ocena sodelovanja pri zdravljenju > 100%.
CMA2 Sodelovanje pri zdravljenju določi po metodi MPR. Je količnik med vsoto časov trajanja zaloge za vse prevzeme zdravil (tudi zadnji) in časom od prvega prevzema do konca opazovalnega obdobja. Ker se čas trajanja zaloge vseh prevzemov sešteva, je lahko ocena sodelovanja pri zdravljenju > 100%.
CMA3 Tako kot CMA1, le da je ocena sodelovanja pri zdravljenju navzgor omejena na 100%.
CMA4 Tako kot CMA2, le da je ocena sodelovanja pri zdravljenju navzgor omejena na 100%.
CMA5 Sodelovanje pri zdravljenju določi po metodi PDC. Je količnik med časom, ko je bil pacient pokrit z zdravilom in časom od prvega do (začetka) zadnjega prevzema . CMA6 Sodelovanje pri zdravljenju določi po metodi PDC. Je količnik med časom, ko je bil
pacient pokrit z zdravilom in časom od prvega prevzema do konca opazovalnega obdobja.
CMA7 Sodelovanje pri zdravljenju določi po metodi PDC. Je količnik med časom, ko je bil pacient pokrit z zdravilom in časom od začetka do konca opazovalnega obdobja. To opcijo izberemo, če je začetek opazovalnega obdobja pred datumom prvega prevzema.
CMA8 Sodelovanje pri zdravljenju določi po metodi PDC. Je količnik med časom, ko je bil pacient pokrit z zdravilom in časom od začetka do konca prilagojenega opazovalnega obdobja. Opazovalno obdobje prilagodi, da se začne, ko zmanjka zaloge zdravila, ki jo je imel pacient pred začetkom opazovanja.
CMA9 Sodelovanje pri zdravljenju določi po modificirani metodi PDC. Je količnik med dnevi v opazovalnem obdobju uteženimi z razmerjem dnevne zaloge, in časom od začetka do konca opazovalnega obdobja.
13
2 NAMEN DELA
Čeprav so antidiabetiki učinkoviti pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2, se njihove polne koristi pogosto ne uresničijo, saj jih med 38 do 91% pacientov ne jemlje, kot je predpisano (9). Prejšnje raziskave so pokazale, da je pri novejših skupinah antidiabetikov, kamor uvrščamo zaviralce dipeptidil peptidaze-4, analoge glukagonu podobnega peptida-1 in zaviralce natrijevih glukoznih koprenašalcev 2, sodelovanje in vztrajanje boljše kot pri starejših skupinah, verjetno zaradi
redkejšega pojava neželinih učinkov (22,39,40). V Sloveniji do sedaj ni bilo izvedenih študij, ki bi določile sodelovanje in vztrajanje pri zdravljenju z novejšimi skupinami antidiabetikov. Zato je namen magistrske naloge ovrednotiti sodelovanje in vztrajanje pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2 pri zdravljenju z zaviralci dipeptidil peptidaze-4 v Sloveniji. Za izvedbo analize bomo preizkusili paket za programski jezik R imenovan AdhereR, ki omogoča standardizirano in enostavno analizo vztrajanja in sodelovanja pri zdravljenju. Ob uspešni izvedbi bi AdhereR lahko močno olajšal odkrivanje oz. zgodnje zazanavanje opustitve zdravljenja in izboljšal možnosti ukrepanja.
14
3 METODE
Podatke za izvedene farmakoepidemiološke analize smo pridobili iz anonimne podatkovne baze Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki vodi zbirke podatkov z namenom pridobivanja informacij o izdajanju zdravil, na podlagi katerih plačuje lekarniške storitve. V podatkovni bazi je ob vsaki izdaji zdravila na voljo več podatkov, od katerih smo koristili podatke o šifri prejemnika, letnici rojstva, spolu, statistični regiji, datumu izdaje zdravila, ATC kodi izdane učinkovine, številu izdanih pakiranj in delovni šifri zdravila. Vsak prejemnik ima svojo edinstveno anonimno šifro, ki ostaja enaka skozi celotno obdobje podatkovne baze, kar omogoča spremljanje njegove terapije skozi čas. Za naše analize smo uporabili delovno bazo podatkov vseh izdanih antidiabetikov (ATC klasifikacija B10) oblikovano iz letnih podatkovnih baz 2008–2019, ter podatkovno bazo vseh izdanih zdravil iz leta 2019.
Celotna statistična in grafična analiza je bila izvedena v programskem jeziku R za statistično računanje (različica R 4.0.2) z uporabo programskih paketov: AdhereR, ggplot2, dplyr, haven, sp, broom, survival in survminer. Vsi postopki, ki smo jih uporabili v tem delu, so navedeni in opisani v prilogi. V nadaljevanju je ob posamezni razlagi metod navedena številka uporabljenega postopka.
Analizo predpisovanja zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo raziskali trend predpisovanja antidiabetikov v obdobju 2008–2019. V drugem delu smo prvotno delovno bazo podatkov zožili na kohorto novih uporabnikov zaviralcev DPP4 iz let 2013 in 2014. Kohorto smo spremljali skozi obdobje petih let in analizirali potek terapije od njene uvedbe do konca opazovalnega obdobja.
3.1 TREND PREDPISOVANJA ANTIDIABETIKOV
V delovni bazi podatkov smo raziskali, kako se je v posameznih letih v obdobju 2008–2019 gibalo število izdanih receptov za antidiabetike (Postopek 1) in izračunali delež receptov glede na število vseh receptov, ki smo ga našli na spletni strani ZZZS (16). Analizirali smo tudi, kako se je v
posameznih letih gibalo število receptov na uporabnika in število novih uporabnikov (Postopek 2).
Nato smo analizirali, na kateri dan v tednu (Postopek 3a) in letu (Postopek 3b) je bilo izdanih največ receptov. Nadalje smo raziskali, kako se je spreminjalo število izdanih receptov posameznih skupin antidiabetičnih zdravil po ATC4 klasifikaciji (Postopek 4). Prikazali smo gibanje števila izdanih receptov za nove skupine antihiperglikemikov, med katere sodijo zaviralci DPP-4, GLP-1 agonisti in zaviralci SGLT2 (Postopek 5). Nazadnje smo se osredotočil na skupino zaviralcev DPP-4 in raziskali, kakšen je trend predpisovanja posameznih zdravil znotraj te skupine (Postopek 6).
15
3.2 ANALIZA ZDRAVLJENJA Z ZAVIRALCI DPP-4 NA KOHORTI NOVIH UPORABNIKOV
Za nadaljnjo analizo smo določili kohorto novih uporabnikov, ki so začeli s terapijo v letih 2013 ali 2014 (Postopek 7). Osebe smo šteli kot nove uporabnike, če v predhodnem letu niso imele
nobenega prevzema zaviralcev DPP-4. Upoštevali smo vse vrste DPP-4, ki so pri nas na trgu, vključno v kombinirani obliki z metforminom. Opazovalno obdobje je trajalo pet let od prvega prevzema zdravila za vsako osebo. Iz kohorte smo izključili vse osebe, ki jih nismo zasledili v podatkovni bazi iz leta 2019 – to pomeni, da v letu 2019 niso prevzele nobene vrste zdravila na recept. Tako smo zmanjšali možnost smrti ali daljše odsotnosti, zaradi katere oseba ni bila sledena skozi celotno opazovalno obdobje. Da smo prišli do končne kohorte, smo izključili še osebe, ki so imele manj kot tri prevzeme zdravila v celotnem opazovalnem obdobju, saj za njih ne moremo prikazati pravih vzorcev sodelovanja pri zdravljenju. Celoten postopek je shematsko prikazan na sliki 4.
3.2.1 Demografske značilnosti uporabnikov
Najprej smo raziskali, katera vrsta zaviralcev DPP-4 je bila najbolj predpisana ter ali je bila predpisana v kombinaciji z metforminom ali brez (Postopek 8). Nato smo kohorto novih
uporabnikov analizirali glede na spol in starost (Postopek 9) ter statistično regijo (Postopek 10).
Na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije smo za leto 2013 poiskali podatke o celokupnem številu žensk in moških ter celokupnem številu prebivalcev v posameznih starostnih skupinah in statističnih regijah (17). Tako smo lahko uravnotežili število novih uporabnikov glede na celotno število prebivalcev v posamezni skupini in prikazali, kateri skupini se najpogosteje predpisujejo zaviralci DPP-4.
3.2.2 Vztrajanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4
Določili smo vztrajanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4. Za določitev časa trajanja zaloge zdravila (Postopek 11) smo predpostavili, da ima oseba predpisan standarden režim zdravljenja z zaviralcem DPP-4, ki priporoča 100 mg učinkovine na dan za sitagliptin in vildagliptin oziroma 5 mg za
linagliptin in saksagliptin. S pomočjo delovnih šifer smo v CBZ poiskali podatek o številu tablet v Slika 4: Postopek izbora kohorte novih uporabnikov
16
posameznem pakiranju izdanega zdravila. Število tablet na receptu smo izračunali kot zmnožek med številom tablet v pakiranju in številom izdanih pakiranj. Iz SMPC je razvidno, da nekatera pakiranja vsebujejo polovični odmerek, zato sta priporočeni dve tableti na dan, medtem ko je pri pakiranjih, ki vsebujejo cel odmerek, priporočena ena tableta na dan. Zato smo določili čas trajanja zaloge odvisno od pakiranja; pri nekaterih je enak (v dnevih) številu tablet na receptu, pri nekaterih polovici števila tablet na receptu. Pravilnost te predpostavke smo ugotavljali z grafično analizo porazdelitve števila izdanih tablet ob izdaji posameznega recepta in števila izdanih tablet ob izdaji posameznega recepta glede na vrsto pakiranja oziroma delovno šifro (Postopek 12).
Vztrajanje smo določili z AdhereR funkcijo compute.treatment.episodes() (Postopek 13). Funkcija spremlja časovne intervale med dvema zaporednima izdajama zdravil in ugotavlja, ali se je
naslednja izdaja zgodila dovolj zgodaj, da še ni šlo za prekinitev. Na podlagi obstoječih podobnih raziskav (18,19,20) smo dolžino dovoljene vrzeli, torej obdobja, ko je oseba brez zdravila, ampak še vedno vztrajna, nastavili na 60 dni. To pomeni, da smo pri osebi, ki je prejela zaloge zdravila za 30 dni, pričakovali, da se bo naslednja izdaja zgodila v ne več kot 90-ih dneh (30 dni zalog + 60 dni dovoljena vrzel). Pri tem smo upoštevali, da se zaloge lahko kopičijo, zato smo tam, kjer je bilo potrebno, dovoljeno vrzel podaljšali za višek zaloge od prejšnjih izdaj. Spremembo vrste terapije nismo smatrali kot prekinitev; oseba je bila vztrajna, dokler je dovolj zgodaj prihajala po nove izdaje ne glede na vrsto izdanega zaviralca DPP-4.
Oseba ima lahko več epizod vztrajanja, če po prekinitvi spet prične z zdravljenjem. Funkcija compute.treatment.episodes() nam za vsako osebo poda število epizod vztrajanja, vsaka epizoda pa ima podan čas vztrajanja, ki je definiran kot čas od prve izdaje do trenutka, ko je presežena
dovoljena vrzel in pride do prekinitve terapije. Osredotočili smo se na prvo epizodo vztrajanja v kohorti novih uporabnikov. Čas vztrajanja smo analizirali s Kaplan-Meierjevo analizo preživetja (Postopek 14). Čas vztrajanja oseb, ki v opazovalnem obdobju po izbrani metodi niso prekinile terapije, smo cenzurirali. Najdaljši možni čas vztrajanja ni mogel preseči petih let (1825 dni).
Za ovrednotenje vpliva izbrane definicije prekinitve v terapiji (kjer je dolžina dovoljene vrzeli enaka 60 dni) na rezultate vztrajanja smo izvedi dve občutljivostni analizi, v katerih smo spremenili dolžino dovoljene vrzeli (Postopek 15). V prvi smo določili, da dovoljena vrzel traja 30 dni, v drugi pa dovoljena vrzel traja 90 dni.
Analizirali smo vpliv spola, starosti, statistične regije, vrste začetne terapije in kombinacije z
metforminom na vztrajanje pri zdravljenju (Postopek 16). Pri tem smo uporabili log-rank statistični test. Posamezen dejavnik je statistično značilno vplival na vztrajanje, če je bila signifikanca nižja od 5-odstotne stopnje tveganja (p < 0,05).
17
3.2.3 Sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4
Kohorti novih uporabnikov smo določili sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 v
opazovalnem obdobju petih let (Postopek 17). Uporabili smo AdhereR algoritem CMA5. Na ta načini smo osebe spremljali od prvega prevzema do zadnjega prevzema; če se zadnji prevzem ni zgodil pred iztekom opazovalnega obdobja, pa do konca le-tega. CMA5 sodelovanje pri zdravljenju določi z metodo PDC, kar je v našem primeru željeno, saj gre za osebe na kronični terapiji. V primeru, da je pacient prezgodaj prišel po novo izdajo, smo preostanek enot zaznali kot višek terapije, ki se je v primeru zaporednih prezgodnjih izdaj sešteval. Predpostavili smo, da oseba pred začetkom jemanja enot iz nove škatlice porabi vse enote, ki so ji ostale od prejšnjih izdaj, zato smo ob naslednji izdaji pokrito obdobje podaljšali za višek od prejšnje izdaje. Če je pacient zamenjal eno vrsto zaviralca DPP-4 z drugo, to ni imelo vpliva na oceno sodelovanja.
Določili smo povprečno sodelovanje pri zdravljenju (PDC) kohorte (Postopek 18a) ter izračunali delež oseb, ki so imele PDC > 80% (Postopek 18b). Z grafom gostote verjetnosti smo predstavili porazdelitev rezultatov (Postopek 19a), s Shapiro-Wilkovim testom normalnosti pa smo preverili normalnost porazdelitve (Postopek 19b). Z AdhereR funkcijo CMA_per_episode() smo vsaki osebi določili epizode vztrajanja in določili sodelovanje pri zdravljenju po algoritmu CMA5 za vsako epizodo posebej (Postopek 20a). Nato smo enako kot prej določili povprečno sodelovanje pri zdravljenju (PDC) kohorte (Postopek 20b) ter izračunali delež oseb, ki so imele PDC > 80%
(Postopek 20c). Določili smo tudi povprečno sodelovanje za vsako epizodo posebej (Postopek 20d). Grafično smo raziskali korelacijo med dolžino prve epizode vztrajanja pri zdravljenju in sodelovanjem (Postopek 21a) ter jo preverili statistično s Pearsonovim testom korelacije (Postopek 21b). Analizirali smo vpliv spola, starosti, statistične regije, vrste začetne terapije in kombinacije z metforminom na sodelovanje pri zdravljenju (Postopek 22). Pri tem smo uporabili statistično metodo analize variance - ANOVA. Rezultat testa je bil podan kot signifikanca (vrednost p) pri 5-odstotni stopnji tveganja (α = 0,05). Posamezen dejavnik je statistično značilno vplival na
sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP4, če je bila signifikanca nižja od stopnje tveganja (p <
0,05).
18
4 REZULTATI
4.1 TREND PREDPISOVANJA ANTIDIABETIKOV
Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni se delijo na inzuline in analoge z ATC oznako A10A in antidiabetike, brez inzulinov z ATC oznako A10B. Ker smo se v tej nalogi osredotočili na zaviralce DPP-4, ki sodijo med neinzulinske antidiabetike, smo vse analize izvedli na tej skupini in tudi v nadaljevanju pod pojmom antidiabetiki označujemo zdravila iz te skupine z ATC oznako A10B.
4.1.1 Analiza vseh izdanih receptov za antidiabetike
Analizirali smo število izdanih receptov z neinzulinskimi antidiabetiki v obdobju 2008-2019.
Preglednica IV prikazuje število izdanih receptov za antidiabetike in njihov delež glede na vse izdane recepte v posameznem letu.
Preglednica IV: Število receptov z antidiabetiki in njihov delež glede na celokupno število receptov v obdobju 2008-2019
Leto izdaje Število receptov z antidiabetiki
Število vseh receptov Delež receptov z antidiabetiki [%]
2008 443.160 15.091.071 2,94
2009 471.693 15.340.913 3,07
2010 500.360 15.654.237 3,20
2011 522.846 16.182.599 3,23
2012 544.206 16.242.848 3,35
2013 562.246 16.380.557 3,43
2014 571.479 16.522.089 3,46
2015 588.704 16.904.708 3,48
2016 619.672 17.084.793 3,63
2017 638.462 17.247.335 3,70
2018 661.221 17.511.628 3,78
2019 692.111 17.810.728 3,89
V letih 2008 do 2019 je bilo v Sloveniji izdanih 6.816.160 receptov za antidiabetike, ki so skupno predstavljali 3,44% vseh izdanih receptov. V opazovalnem obdobju je naraščalo tako število
receptov za antidiabetike kot število vseh receptov. Konstantno je naraščal delež izdanih receptov za antidiabetike glede na vse izdane recepte. Na koncu opazovalnega obdobja se je v primerjavi z začetkom izdalo 218.951 receptov za antidiabetike več, kar predstavlja 56% povečanje števila
19
receptov. Delež izdanih receptov za antidiabetike se je v opazovalnem obdobju povečal iz 2,94% na 3,89%, kar predstavlja 32% povečanje.
Preglednica V prikazuje število uporabnikov antidiabetičnih zdravil, število izdanih receptov za antidiabetike na uporabnika in delež novih uporabnikov antidiabetikov v obdobju 2008-2019.
Preglednica V: Število receptov na uporabnika in delež novih uporabnikov v obdobju 2008-2019
Leto izdaje Število uporabnikov
Število receptov na uporabnika
Število novih uporabnikov
Delež novih uporabnikov [%]
2008 83.339 5,32 / /
2009 87.662 5,38 11.562 13,2
2010 92.039 5,44 11.225 12,2
2011 96.207 5,43 11.467 11,9
2012 98.704 5,51 10.583 10,7
2013 101.061 5,56 10.493 10,4
2014 103.407 5,53 10.543 10,2
2015 105.358 5,59 10.292 9,77
2016 107.367 5,77 10.796 10,1
2017 109.862 5,81 10.866 9,89
2018 111.836 5,91 10.641 9,51
2019 114.44 6,05 11.366 9,93
Število izdanih receptov antidiabetikov na uporabnika skozi leta narašča. Na koncu opazovalnega obdobja je uporabnik v povprečju prejel 0,73 receptov več kot na začetku. V celotnem opazovalnem obdobju je bilo zasledenih 185.442 edinstvenih uporabnikov. Celokupno število uporabnikov se je v opazovalnem obdobju konstantno povečevalo, od leta 2008 do konca leta 2019 za 31.099 oseb.
Število novih uporabnikov je v opazovalnem obdobju ostajalo dokaj konstantno, med 10.500-11.500 oseb. Posledično je delež novih uporabnikov v opazovanih letih upadal, od 13% v letu 2009 do 9,9% v letu 2019. Skupno je bilo zasledenih 119.834 novih uporabnikov.
Zanimalo nas je, katere dni v tednu pacienti najpogosteje prihajajo po antidiabetike. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo časovna obdobja na letni ravni, ko pacienti pogosteje prihajajo izpolniti recepte za antidiabetike. Slika 5 prikazuje število izdanih receptov glede na dan v tednu.
20
Število izdanih receptov narašča tekom tedna in doseže vrh v sredo, nato začne padati. Velik padec števila izdanih receptov je iz petka na soboto, za 75%. V nedeljo je v primerjavi z ostalimi dnevi izdanih zelo malo število receptov.
Slika 6 prikazuje število izdanih receptov glede na dan v letu.
Manjše število receptov je bilo izdanih v začetku januarja, maja in novembra ter konec decembra.
Malo receptov je bilo izdanih tudi 8. februarja, 27. aprila, 25. junija in 31. oktobra. Povečano število izdaj zasledimo v drugem tednu januarja, konec aprila in v predzadnjem tednu decembra.
Slika 5: Število izdanih receptov glede na dan v tednu
Slika 6: Število izdanih receptov glede na dan v letu
21
Število izdanih receptov po ATC4 skupinah v obdobju 2008-2019 je prikazano v preglednici VI.
Preglednica VI: Število izdanih receptov z antidiabetiki po ATC4 skupinah zdravil v obdobju 2008-2019
Bigvanidi Sulfonils. Komb. α-glu. Tiazol. DPP-4 GLP-1 SGLT2 Drugi
2008 133.608 138.967 19.403 14.740 1.472 615 0 0 14.012
2009 149.789 139.086 21.984 12.842 1.194 5.047 0 0 14.648
2010 161.493 142.274 26.939 11.085 699 9.241 0 0 16.478
2011 171.262 146.132 32.159 9.457 0 12.469 0 0 17.001
2012 184.026 152.486 28.906 8.082 0 15.167 0 0 17.623
2013 195.956 155.625 30.097 6.922 0 15.543 0 0 18.006
2014 203.262 153.528 31.705 6.023 0 14.809 0 0 18.406
2015 212.622 152.172 33.303 5.060 0 16.517 0 0 22.224
2016 223.300 154.556 36.708 4.310 0 17.794 8.730 10.358 11.668
2017 228.357 154.955 41.310 3.767 0 17.949 11.499 15.651 11.428
2018 233.783 154.468 47.440 3.164 0 18.736 15.406 19.644 11.365
2019 243.769 155.225 55.200 2.602 0 19.762 22.590 22.470 10.855
Legenda: Sulfonils. = sulfonilsečnine; Komb. = kombinacije peroralnih antidiabetikov; α-glu. = zaviralci glukozidaze alfa; Tiazol. = tiazolindioni; DPP-4 = zaviralci dipeptidil peptidaze-4; GLP-1 = analogi glukagonu podobnega peptida-1; SGLT2 = zaviralci natrijevih glukoznih koprenašalcev 2; Drugi = drugi antidiabetiki razen inzulinov
Primerjava deležev izdanih skupin zdravil v letih 2008, 2013 in 2019 je prikazana na sliki 7.
Slika 7: Število izdanih receptov z antidiabetiki po ATC4 skupinah v letih 2008, 2013 in 2019
22
V opazovalnem obdobju so bila največkrat predpisana zdravila iz skupine bigvanidov (2.341.227), skupine sulfonamidov (1.799.474) in skupine kombinacij peroralnih antidiabetikov (405.154).
Najmanj receptov se je izdalo za zdravila iz skupine tiazolindionov (3.365), GLP-1 agonistov (58.225) in zaviralcev SGLT2 (68.123). Razvidni so tudi trendi predpisovanja različnih skupin;
število izdanih receptov bigvanidov stalno narašča, prav tako narašča število izdanih kombinacij peroralnih diabetikov in zaviralcev DPP-4. GLP-1 agonisti in zaviralci SGLT-2 so bili prvič izdani v Sloveniji šele v letu 2015, od takrat pa njihovo število izdaj narašča. Tiazolindioni so bili v
opazovalnem obdobju na trgu samo tri leta, od leta 2011 pa se ne predpisujejo več. Število izdanih receptov iz skupine sulfonilsečnin v zadnjih petih letih stagnira. Število izdanih receptov iz skupine
opazovalnem obdobju na trgu samo tri leta, od leta 2011 pa se ne predpisujejo več. Število izdanih receptov iz skupine sulfonilsečnin v zadnjih petih letih stagnira. Število izdanih receptov iz skupine