4. Analiza najbolj branih priročnikov v slovenščini
4.3. Primerjalna analiza
Ob prebiranju vseh dvajsetih priročnikov za srečo sem občasno imela občutek, da prebiram isti priročnik znova in znova. Imajo torej veliko podobnosti, od načina pisanja do nasvetov za srečo.
Nekateri so si zelo podobni; njihova vsebina je skoraj povezana z isto rdečo nitjo, drugi pa se med sabo precej razlikujejo. Na primer, Kingov priročnik Z dobrimi vibracijami do dobrega življenja, izdan leta 2019, je po nasvetih za srečo zelo podoben priročniku Čarobnost, ki ga je leta 2012 izdala Rhonda Byrne. Glavna tema obeh je zakon privlačnosti, za katerega pravita:
»Vesolje se odziva na vaše vibracije. Vrnilo bo takšno energijo, kakršno oddajate.«
(King, 2019, str. 35).
»Karkoli razmišljate in čutite, privlačite k sebi.« (Byrne, 2012, str. 6).
Zakon privlačnosti in manifestacija želj v vesolje je pogosta tema priročnikov za srečo, saj naj bi s temi metodami in vajami dobili, kar si želimo, in to naj bi nas osrečilo. Nasvete, povezane z zakonom privlačnosti, vključujejo v svoj priročnik tudi Sincero, Elrod in Bishop. »Vesolje bo odgovorilo s prav takšnimi vibracijami, kakršne boste oddajali. Vesolja pa ne morete prelisičiti.« (Sincero, 2021, str. 37).
V večini izmed obravnavanih priročnikov za srečo je opisovanje želja in doseganje ciljev opisano na področjih denarja ali kariere, zdravja oziroma izgleda telesa ter na področju odnosov. S tem bralcem nezavedno ali zavedno sporočajo, da so ta področja najpomembnejša v življenju in se morajo na poti do sreče osredotočiti na izboljšanje le-teh. Elrod pravi:
»Postanete lahko eden redkih, ki so izjemno uspešni na VSEH področjih svojega življenja hkrati. Sreča. Zdravje. Denar. Svoboda. Ljubezen. Resnično lahko imate vse.« (2019, str. 45).
27
S to trditvijo tudi prepričuje bralca, da ima lahko, vse kar si želi, in da je lahko uspešen na vseh področjih. To je ena izmed tehnik, ki sem jo omenila že v teoretičnem delu in ki se ponavlja v različnih obravnavanih priročnikih, s katero pisatelji pogosto zanemarjajo vpliv družbe in osebnih okoliščin na potek življenja posameznikov. Tudi najtežje stvari v življenju opišejo kot dogodek, iz katerega se moramo nekaj naučiti in iti naprej. To bralcu lahko vzbudi občutek, da ni dovolj dober ali močen, da bi reševal težave, kot jih rešujejo avtorji priročnikov. »Ta knjiga govori o celi kopici laži in o eni boleči resnici. Resnici? Ti, in samo ti si konec koncev odgovorna za to, kaj bo iz tebe nastalo in kako srečna boš. Toliko.« (Hollis, 2019, str. 9). Prav tako nekateri avtorji podajajo nasvete in oblikujejo besedilo s trditvami, da je njihovo znanje preverjeno, da so napisana zgolj dejstva in da bo knjiga pomagala vsem bralcem, če se bodo le dovolj potrudili. V to miselnost spadajo tudi trditve, da so nasveti univerzalni in bodo pomagali vsem ljudem, s čimer posplošujejo delovanje in težave najrazličnejši ljudi. Kar pomaga enemu, naj bi pomagalo torej vsem.
Po drugi strani imamo priročnike, ki bralcu dajo okvirna navodila in nasvete, ki si jih posameznik lahko prilagodi. Tak primer je načrt za srečo, ki ga je opisala Gretchen Craft Rubin, v katerem je naredila spremembe v svojem življenju, ki so jo pripeljale do sreče in knjigo napisala v upanju, da pomaga drugim pri njihovem lastnem načrtu za srečo. Prav tako si lahko po svojih željah in potrebah priredimo tudi nasvet Hala Elroda o čudežni jutranji rutini. Avtor vključi v besedilo tudi zgodbe ljudi, ki jim je njegova metoda pomagala najti srečo, in s tem bralcem pričara občutek legitimnosti priročnika.
Zgodbe avtorjev in drugih ljudi so velik del priročnikov za srečo, saj sem jih zasledila v vseh obravnavanih priročnikih. Veliko avtorjev začne knjigo s svojo osebno zgodbo ali težkimi dogodki v lastnem življenju, ki so jih premagali na način, ki ga kasneje opišejo. S tem se približajo bralcu in mu dajo občutek, da vedo, kaj doživlja, in da mu prav ta knjiga lahko pomaga. Nekatere so tako opisne, da jih v knjižnici najdemo pod avtobiografijami. Eden takšnih je priročnik Neukrotljiva, ki ga je napisala Glennon Doyle. V njem opisuje svoje vsakdanje življenje, težave in prelomne trenutke. Posebnost tega priročnika je tudi, da je napisan pretežno za ženske, saj bralke naslavlja z ženskimi zaimki in govori o emancipaciji žensk in njihovi sreči oziroma nesreči znotraj patriarhalne družbe. Ženske poziva, naj se rešijo okov družbe in živijo svoje avtentično življenje. »In zdaj ko nam ni treba biti pridne, smo lahko svobodne.« (Doyle, 2021, str. 112). Svobodo povezuje s srečo, saj je to izkusila na lastni koži in svoje doživljanje deli v priročniku. Tudi nekaj ostalih avtorjev omenja pomembnost pobega iz kletk družbe. Ob
28
tem bralce lahko zmede, saj jim po eni strani govori, naj se osvobodi okvirjev družbe, po drugi strani pa jim daje nove okvirje, znotraj katerih naj bi prišli do srečnega življenja.
Poleg Glennon Doyle je priročnik namenila predvsem ženskam tudi Rachel Hollis, ki obravnava teme, kot so odvečni kilogrami, starševstvo, pomanjkanje samozavesti, diete, težave v postelji, iskanje rešitelja … Čeprav so njeni nasveti usmerjeni k pomirjanju bralk in zmanjšanju pomembnosti nekaterih težav, ne moremo mimo dejstva, da so opisane ženske težave spolno stereotipne. Posledično naj bi bili tudi nasveti za srečo, ki delujejo za ženske, drugačni od tistih, ki delujejo za moške, pri čemer gre spet za stereotipe in družbena pričakovanja. Poleg naslavljanja žensk je Rachel Hollis znana tudi po humorju, ki je prisoten tudi pri Marku Mansonu in Jen Sincero. Humor je opaziti predvsem v novejših priročnikih, ki skušajo poleg nasvetov bralcu nuditi tudi zabavo.
Med novejšimi priročniki sem opazila tudi zavedanje pomembnosti vpliva tehnologije in potrošništva na naše počutje in srečo. Tehnologijo avtorji pogosto opišejo kot sredstvo, ki nas oddaljuje od svojega bistva in posledično tudi od sreče. Tudi kapitalistična družba in potrošnja naj bi bili slabi za dobro počutje, saj si ves čas želimo več denarja ali materialnih dobrin, ki pa nas ne bodo osrečili in nam prinesli miru. Doyle (2021, str. 65) pravi:
Potrošniška kultura nam obljublja, da si lahko kupimo pot iz bolečine – jezni in žalostni smo zato, ker nas vsi tisti izdelki ne potolažijo, ne pa zato, ker smo ljudje. Pametna poteza za ekonomijo, a obupno življenjsko vodilo. Konzumiranje nas zavaja in preusmerja našo pozornost, zaposli nas in zato postanemo otopeli. Biti človek pomeni sprejeti bolečino. Če smo otopeli, se ne moremo razvijati; ne moremo postati to, kar v resnici smo.
Te vrednote, ki jih opisujejo v priročnikih, so lahko kontradiktorne z njihovim življenjem, saj se veliko avtorjev promovira s pogostim objavljanjem na družbenih omrežjih ter služijo velike vsote denarja s prodajo priročnikov, v katerih trdijo, da je manj več. Jay Shetty spodbuja bralce naj poskusijo nekaj meniških praks odrekanja, James Clear (2019) pa srečo vidi kot odsotnost želja: »Pri sreči ne gre za doseganje užitka (ki je veselje oziroma zadovoljstvo), temveč za odsotnost želja. Nastopi takrat, ko ne čutite potrebe, da bi se drugače počutili. Sreča je stanje, ki nastopi, ko si nič več ne želite spreminjati stanja.« (str. 237).
Po eni strani torej večina avtorjev obravnavanih priročnikov pravi, da bomo srečo našli, če bomo zadovoljni s tem, kar imamo; po drugi strani nam podajajo nasvete, kako spremeniti različna področja svojega življenja ali sebe. Vex King pa oboje kar združi: »Ljubezen do samega sebe je ravnotežje med sprejemanjem samega sebe takšnega, kakršni ste (čeprav se obenem zavedate, da si zaslužite nekaj boljšega), in prizadevanjem za nekaj boljšega.« (King,
29
2019, str. 19). Predvsem poudarjajo pomen spremembe mišljenja, saj naj bi nas pozitivno naravnane misli pripeljale do srečnega življenja. »Prežemimo svoj um z mislimi miru, poguma, zdravja in upanja, saj naše življenje določajo misli.« (Carnegie, 2012, str. 67). Pri vseh spremembah moramo biti aktivni in vztrajni. Eden izmed najpogostejših nasvetov za srečo je priti v stik sam s sabo in priti do zavedanja. Shetty pravi: »Ko nehamo poslušati mnenja, pričakovanja in zahteve sveta okrog sebe, začnemo slišati sebe.« (Shetty, 2020, str. 11). Prav tako v priročniku opiše vaje meditacije, ki jo priporoča tudi mnogo drugih obravnavanih avtorjev. Opisanih in priporočenih je torej kar nekaj praks, ki so značilne za novodobništvo, kot so meditacija, izvajanje joge, mantre in povezovanje z naravo na različne načine. Sprva sem priročnike želela kategorizirati po vsebini in izvoru, saj njihovi nasveti v veliki meri izvirajo iz novodobništva, pozitivne psihologije ali popularne kulture. Toda po raziskovanju sem prišla do zaključka, da taka vrsta kategorizacije v mojem naboru priročnikov ni mogoča, saj je večina njih mešanic različnih vplivov. Če na primer v novodobništvo in spiritualnost prištevamo meditacijo ali jogo, bi v to kategorijo spadali skoraj vsi obravnavani priročniki.
Ločili bi jih lahko po številu nasvetov, ki jih ponujajo. Nekateri so osredotočeni okoli enega nasveta ali rdeče niti, ki teče skozi celoten priročnik. Taki avtorji so Gladwell, Dweck, Manson in King. Drugi avtorji pa ponujajo več različnih nasvetov. Richard Carlson jih našteje celo sto.
Takšne priročnike so napisali Hollis, Carlson, Gilbert, Craft, Rubin, Haig, Brown, Carnegie in Sincero.
Nasveti, ki se najpogosteje pojavljajo v obravnavanih priročnikih, so povezani s skrbjo za psihično in fizično zdravje ter z aktivnostjo pri reševanju težav in ustvarjanjem pozitivnih vsakdanjih navad. Carol S. Dweck srečo vidi kot osebno napredovanje na različnih področjih, za kar sta potrebna trud in pravilna miselna naravnanost. Kot že omenjeno, sta pogosta nasveta tudi izvajanje joge in meditacija, ki naj bi bralce pomirila in pripeljala v stik s samim seboj.
Pomembno je tudi biti prisoten v tem trenutku in ne dovoliti, da te preteklost ali okolica omejujeta, ter se izogibati preživljanju prostega časa na družbenih omrežjih. Največkrat ponovljen nasvet je vaditi hvaležnost za vse, kar imamo.
30 5. Sklep
Po opravljeni primerjalni analizi torej vidimo, da na vprašanje, kako priročniki prikazujejo srečo, ni kratkega odgovora. Nekateri avtorji priročnikov srečo vidijo kot sprejemanje pravih odločitev; drugi jo vidijo kot napredovanje na različnih področjih posameznikovem življenju;
tretji jo vidijo v sprejetju tega, kar že imamo. Njihov prikaz sreče je v vseh primerih odraz družbe, v kateri živimo, in hkrati s svojim kulturnim doprinosom tudi sami reproducirajo te diskurze in ustvarjajo nove, ki se še naprej razvijajo v času. Kot sem že napisala v svojih ugotovitvah, so najpogostejši nasveti, ki sem jih opazila v obravnavanih priročnikih: najdite stik sami s seboj preko meditacije, čuječnosti ali psihoterapije; poskrbite za fizično zdravje ali izvajajte jogo; ne dovolite, da vas družba in mnenje drugih omejuje; omejite čas, ki ga preživite na družbenih omrežjih in se ne primerjajte z drugimi; bodite hvaležni.
Skozi družbene in kulturne spremembe se je razvila tudi miselnost, da smo sami odgovorni za našo srečo. Sreča ni več povezana z usodo ali okoliščinami, temveč je videna kot miselnost, ki jo je mogoče ustvariti in oblikovati z močjo volje. K temu so pripomogli tudi priročniki za osebno rast, ki odgovornost za lastno počutje prelagajo zgolj na posameznika samega in ga s tem odvračajo od problematiziranja družbenih neenakosti, za kar si prizadeva sodobni neoliberalni kapitalizem, ki s tem ohranja status quo.
Dandanes se vedno več ljudi ukvarja s svojo srečo in dobrim počutjem, zato se mi zdi to tema, ki jo je pomembno raziskovati. Da bi vedeli, kaj moramo spremeniti in kje poiskati informacije, se moramo najprej vprašati, kaj sreča sploh pomeni nam, saj je naša percepcija sreče ali pomanjkanja le-te ključna. Kot pravi Gary John Bishop (2018) v svojem priročniku: »Kako v resničnem vsakdanjem življenju govorimo s sabo in drugimi, v hipu oblikuje našo percepcijo življenja; ta percepcija neposredno vpliva na naše vedenje prav v tistem hipu. Če se ne boste zmenili za svoje percepcije, se vam bo to hudo maščevalo! Še slabše pa je, da živite v utvari, da nimate percepcij!« (str. 21)
Ker je sreča tako subjektivna in kulturno pogojena tema, ostane odprtih še veliko vprašanj in s tem tudi prostora za prihodnja raziskovanja. V diplomski nalogi sem obravnavala zgolj dvajset priročnikov za srečo, kar je majhen vzorec za ustvarjanje zaključkov, ampak dovolj velik za risanje slike o percepcijah sreče. Vsako leto izidejo tudi novi priročniki, ki jih bi bilo smiselno preučevati in jih časovno primerjati. Na vsebino priročnikov in povpraševanje po njih bi lahko vplivala tudi epidemija covida-19, zaradi katere je mnogo ljudi zaradi različnih okoliščin
31
postalo nesrečnih in nezadovoljnih s svojim življenjem. Ker pa večina raziskovalcev industrije sreče govori o percepcijah sreče predvsem v Združenih državah Amerike, Evropi in Avstraliji, so ostale kulturne regije spregledane, zato bi bilo na srečo potrebno pogledati tudi z vidika teh kultur.
32 6. Viri
1. Ahmed, S. (2010). The Promise of Happiness. Durham: Duke University Press.
2. Askehave, I. (2004). If language is a game – these are the rules: a search into the rhetoric of the spiritual self-help book If Life is a Game – These are the Rules. Discourse &
Society, 15, str. 5-31. Dostopno prek
https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0957926504038941
3. Beard, K. S. (2014). Theoretically Speaking: An Interview with Mihaly Csikszentmihalyi on Flow Theory Development and Its Usefulness in Addressing Contemporary Challenges in Education. Educational Psychology Review, 27, 353–364.
Dostopno prek https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10648-014-9291-1 4. Berg, M. (2008). New age advice: ticket to happiness? Journal of Happiness Studies, 9,
361–377. Dostopno prek https://link.springer.com/article/10.1007/s10902-006-9038-x 5. Bergsma, A. (2008). Do self-help books help? Journal of Happiness Studies, 9, 341–
360. Dostopno prek https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10902-006-9041-2 6. Binkley, S. (2011). Happiness, positive psychology and the program of neoliberal
governmentality. Subjectivity, 4(4), 371-394. Dostopno prek https://link.springer.com/article/10.1057/sub.2011.16
7. Bishop, G. J. (2018). Vzemi se v roke!: spravi se iz glave in začni živeti. Tržič: Učila International.
8. Brown, B. (2018). Darovi nepopolnosti: vodič do življenja z vsem srcem: sprejmite to, kar ste! Ljubljana: Družina.
9. Byrne, R. (2012). Čarobnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
10. Carlson, R. (1998). Ne trati moči za malenkosti: drobni nasveti za umirjeno in ljubezni polno življenje. Ljubljana: Gnosis-Quatro.
11. Carnegie, D. (2012). Premagajte skrbi in stres. Tržič: Učila International.
12. Clear, J. (2019). Atomske navade: preprost in preizkušen način za pridobivanje dobrih in opuščanje slabih navad: drobne spremembe, izjemni rezultati. Dob: Miš.
13. Doyle, G. (2021). Neukrotljiva. Brežice: Primus.
14. Dweck, C. S. (2016). Moč miselnosti: kako uresničiti svoje zmožnosti. Tržič: Učila International.
15. Effing, M. M. (2009). The Origin and Development of Self-help Literature in the United States: The Concept of Success and Happiness, an Overview. Journal of the Spanish Association of Anglo-American Studies, 31(2), 125–141. Dostopno prek https://www.jstor.org/stable/41055368
33
16. Elrod, H. (2019). Čudežno jutro: prikrita skrivnost, ki bo zanesljivo spremenila vaše življenje pred osmo zjutraj. Tržič: Učila International.
17. Gilbert: E. (2016). Velika čarovnija: opustimo strah in živimo ustvarjalno. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
18. Gladwell, M. (2008). Preblisk. Ljubljana: Mladinska knjiga.
19. Goodreads (b. d.). Self Help Books. Dostopno prek
https://www.goodreads.com/shelf/show/self-help
20. Goodreads (b. d.). Most Read This Week in Self Help. Dostopno prek https://www.goodreads.com/genres/most_read/self-help
21. Haig, M. (2020). Zapisi o živčnem planetu: kako preživeti v svetu, ki od nas zahteva preveč. Ljubljana: Mladinska knjiga.
22. Helliwell, J., Layard, R. in Sachs, J. (2012). World happiness report. New York: The
Earth Institute, Columbia University. Dostopno prek
https://open.library.ubc.ca/soa/cIRcle/collections/facultyresearchandpublications/5238 3/items/1.0053622
23. Hollis, R. (2019). Punca, zbrihtaj se: ne verjemi lažem o tem, kakšna si, in postani prava ti. Ljubljana: Vida.
24. King, V. (2019). Z dobrimi vibracijami do dobrega življenja: kako z ljubeznijo do samega sebe dati prosto pot svoji izjemnosti. Tržič: Učila International.
25. Manson, M. (2017). Dol mi visi: malce drugačen pogled na dobro življenje. Tržič: Učila International.
26. McMahon, D. (2006). Happiness: A History. New York: Grove Press.
27. Neville, P. (2012). Helping self-help books: Working towards a new. Intellect Limited,
3(3), str. 361–379. Dostopno prek
https://www.ingentaconnect.com/content/intellect/iscc/2012/00000003/00000003/art0 0008
28. Rubin, G. C. (2010). Načrt za srečo: zakaj sem se leto dni trudila z jutranjim petjem, pospravljanjem omar, pravičnim prepiranjem, branjem Aristotela in uživanjem na splošno. Tržič: Učila International.
29. Ruiz, M. (2002). Štirje dogovori: tolteške modrosti: praktični vidik na poti k osebni svobodi. Ljubljana: Gnostica.
30. Shetty, J. (2020). Mislite kot menih: naučite svoj um, da vsak dan najde mir in smisel.
Brežice: Primus.
34
31. Sincero, J. (2021). Ti si zakon!: nehaj dvomiti o svoji izjemnosti in poskrbi za fantastično življenje. Tržič: Učila International.
32. Tolle, E. (2002). ZDAJ!: resnično tvoj je samo ta trenutek. Kranj: Ganeš.
33. Uchida, Y., Norasakkunkit, V. & Kitayama, S. (2004). Cultural Constructions of Happiness: Theory and Empirical Evidence. Journal of Happiness Studies, 5, 223–239.
Dostopno prek https://link.springer.com/article/10.1007/s10902-004-8785-9
34. Zevnik, L. (2014). Critical Perspectives in Happiness Research: The Birth of Modern Happiness. Cham: Springer.
35. Wilson, D. M. in Cash, T. F. (2000). Who reads self-help books? Development and validation of the Self-Help Reading Attitudes Survey. Personality and Individual
Differences, 29, 119-129. Dostopno prek
https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0191886999001828
36. Woodstock, L. (2006). All About Me, I Mean, You: The Trouble with Narrative Authority in Self-Help Literature. The Communication Review, 9(4), 321-346.
Dostopno prek https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10714420600957290