25
Preglednica 10 Združene skupne kategorije MKGP dejanske rabe tal in OPN rabe tal
Vir podatkov: MKGP, 2021; Občinski prostorski načrt Škofja Loka, 2017.
Preglednica 11 Presek vseh poligonov MKGP dejanske rabe tal in OPN rabe tal, z velikostjo poligona
OPN raba tal MKGP raba tal površina v ha površina v %
gozdno zemljišče gozdno zemljišče 9649,33 66,08
kmetijsko zemljišče kmetijsko zemljišče 3255,02 22,29
stavbno zemljišče stavbno zemljišče 655,11 4,49
stavbno zemljišče kmetijsko zemljišče 237,73 1,63
kmetijsko zemljišče gozdno zemljišče 175,48 1,20
kmetijsko zemljišče stavbno zemljišče 167,52 1,15
gozdno zemljišče kmetijsko zemljišče 97,85 0,67
gozdno zemljišče stavbno zemljišče 68,04 0,47
vode vode 64,80 0,44
drugo zemljišče gozdno zemljišče 39,78 0,27
stavbno zemljišče gozdno zemljišče 39,11 0,27
kmetijsko zemljišče kmetijsko zemljišče v zaraščanju 30,28 0,21
drugo zemljišče kmetijsko zemljišče 24,28 0,17
kmetijsko zemljišče drugo zemljišče 19,58 0,13
gozdno zemljišče kmetijsko zemljišče v zaraščanju 12,89 0,09
gozdno zemljišče drugo zemljišče 11,31 0,08
drugo zemljišče drugo zemljišče 10,60 0,07
drugo zemljišče stavbno zemljišče 9,15 0,06
OPN raba tal MKGP raba tal
Odprto zemljišče brez ali s nepomembnim rastlinskim pokrovom kmetijsko zemljišče Njiva
26
stavbno zemljišče drugo zemljišče 7,83 0,05
vode gozdno zemljišče 6,00 0,04
kmetijsko zemljišče vode 4,53 0,03
stavbno zemljišče kmetijsko zemljišče v zaraščanju 4,06 0,03
gozdno zemljišče vode 3,08 0,02
drugo zemljišče kmetijsko zemljišče v zaraščanju 2,33 0,02
vode stavbno zemljišče 2,11 0,01
vode kmetijsko zemljišče 1,02 0,01
stavbno zemljišče vode 0,95 0,01
vode drugo zemljišče 0,71 0,00
drugo zemljišče vode 0,67 0,00
vode kmetijsko zemljišče v zaraščanju 0,56 0,00
stavbno zemljišče gozdno zemljišče 0,00 0,00
gozdno zemljišče gozdno zemljišče 0,00 0,00
kmetijsko zemljišče gozdno zemljišče 0,00 0,00
gozdno zemljišče gozdno zemljišče 0,00 0,00
kmetijsko zemljišče kmetijsko zemljišče 0,00 0,00
gozdno zemljišče kmetijsko zemljišče 0,00 0,00
stavbno zemljišče stavbno zemljišče 0,00 0,00
kmetijsko zemljišče stavbno zemljišče 0,00 0,00
Vir podatkov: MKGP, 2021; Občinski prostorski načrt Škofja Loka, 2017.
27
5 ZAKLJUČEK
V nalogi nas je zanimalo, kakšne in kolikšne so bile spremembe dejanske rabe tal v občini Škofja Loka med letoma 2002 in 2020. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vodi in upravlja z evidenco dejanske rabe tal že od začetka zajema, od leta 2002. Za boljše razumevanje naloge in naših ugotovitev je zaželjeno poznati in ločiti pojme, povezane z rabo tal, to je bil tudi naš prvi cilj. Raba tal je nadpomenka sorodnih pojmov, uporabljenih v nalogi, kot sta dejanska raba tal in namenska raba prostora. Vsi našteti pojmi so antropogen konstrukt, so kategorizirani, uporabljeni za vodenje evidence rabe tal in primerjave sprememb rabe tal skozi leta. Pojmi so med seboj različni po namenu, tudi zaradi spreminjajoče metodologije in kategorizacije skozi leta.
Za dodatno boljše razumevanje naloge in sprememb posameznih kategorij rabe tal v občini Škofja Loka je potrebno poznavanje tudi občine same. Zato je bil naš drugi cilj, da podamo oris občine z naravnogeografskimi in družbenimi poudarki. Celotna občina ima visok odstotek gozdov zaradi Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja na zahodu in jugu. Na vzhodu občine se odpira Sorško polje, ki je bilo v preteklosti in še danes namenjeno kmetijskim površinam.
Zaradi ugodnih naravnogeografskih lastnosti, kot sta bližina glavnega mesta Ljubljana in prijetno okolje za bivanje, je občina privlačna za priseljevanje in širjenje urbanih, pozidanih površin.
Naš tretji cilj je bil pregled zajema rabe tal v državi. Prva evidenca rabe tal v Sloveniji je bil zemljiški kataster, kateri je bil podlaga za nadaljnje zajeme rabe tal v državi. Leta 1995 so v Sloveniji preizkusili Corine Land Cover za zajem pokrovnosti rabe tal. Namen je bila ocena celotnega okolja. Leta 1997 pa se je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odločilo za zajem dejanske rabe tal kmetijskih in gozdnih zemljišč. Prva evidenca za celotno državo je bila ustvarjena leta 2002 in se dopolnjuje vsako leto.
Četrti cilj je bila analiza sprememb posameznih kategorij dejanske rabe tal po Evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini. Med leti od 2002 do 2020 je prišlo do kar nekaj sprememb rabe tal, določene dejanske rabe pa ostajajo bolj statične. Največjo spremembo je doživela dejanska raba trajni travnik (1300). Površine so se povečale za 330,08 ha, kar predstavlja 2,26 % občine Škofja Loka. Dejanska raba njiva (1100) ima največji upad v deležu in površini, kar – 316,23 ha, kar predstavlja – 2,17 % občine. Tretjo največjo spremembo dejanske rabe tal ima gozd (2000). Od leta 2002 so se njegove površine skrčile za – 218,9 ha, kar predstavlja kar 1,50 % celotne občine. Občina je še vedno zelo gozdnata, več kot dve tretjini površin pokrivajo gozdne površine. Četrto največjo spremembo v občini ima dejanska raba pozidano in sorodno zemljišče (3000). Površine so se razširile za 53,32 ha, kar je 0,36 % celotne občine. Te spremembe sovpadajo z višanjem števila prebivalstva, predvsem delovno aktivnega, s staranjem prebivalstva ter opuščanjem kmetijskih dejavnosti v občini. Njive se krčijo, travniki naraščajo, širijo se pozidane površine. Občina je že nekaj časa aktualen kraj za življenje, saj je blizu Ljubljane ter ponuja veliko delovnih mest in raznoliko okolje za kvalitetno življenje. Najmanj sprememb so doživele dejanske rabe vinograd (1211), intenzivni sadovnjak (1221), plantaža gozdnega drevja (1420) in suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom (5000). Vse imajo spremembe, manjše od hektarja. Naštete dejanske rabe tal imajo tudi zelo majhno površino, zato velike spremembe niso mogoče.
Naš peti cilj je bila primerjava dejanske rabe tal Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z rabo tal Občinskega prostorskega načrta (OPN). Leta 2017 je bil izdelan in objavljen
28
najnovejši Občinski prostorski načrt Občine Škofja Loka. Redno se posodablja zaradi novogradenj in hitrih sprememb rabe tal v občini. V primerjavi z Evidenco dejanske rabe tal Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prišlo do odstopanja za 6,63 %, kar je 966,85 ha zemljišč oz. površin. Ker sta obe rabi tal razdeljeni in kategorizirani na drugačen način, so bila odstopanja oz. neujemanja rabe tal predvidena. Občinski prostorski načrt je razdeljen po namenski rabi prostora in je bolj specializiran v pozidana zemljišča in razdelitev le-teh. Evidenca dejanske rabe tal pa je usmerjena bolj v razdelitev in kategorizacijo kmetijskih in gozdnih zemljišč. Zaradi te velike razlike v osnovnem namenu obeh rab tal je prišlo do največjega neujemanja ravno med pozidanimi in kmetijskimi ter gozdnimi zemljišči.
Prednost različnega zajema rabe tal je specializacija določene rabe tal, slabost pa težja primerjava in poenotenje kategorij med različnimi načini metodologije in zajema rabe tal. Za nadaljnje raziskovanje tematike o spreminjanju rabe tal bi bilo zanimivo primerjati OPN, bolj specializiran in razdeljen v kategoriji pozidana zemljišča, z drugimi zajemi rabe tal, kot sta Corine Land Cover ali zemljiški kataster, ki sta bolj usmerjena v razdelitev pozidanih zemljišč.
29
5.1 SUMMARY
In the thesis we were interested in changes of actual land use in the municipality of Škofja Loka between 2002 and 2020. The Ministry of Agriculture, Forestry and Food keeps and manages the records of actual land use since 2002. For better understanding of the task and our findings is recommended to know and distinguish concepts related to land use, this was also our first goal. Land use is an umbrella term for related terms used in the task, such as actual land use and purpose land use. All the listed terms are anthropogenic construct, they are categorized, used to keep records of land use and to compare changes in land use over the years. The terms differ from each other in purpose, also due to changing methodology and categorization over the years.
For additional better understanding of the task and changes of individual categories of land use in the Municipality of Škofja Loka, it is useful to know the municipality itself. Therefore, our second goal was to give an outline of the municipality with natural-geographical and social emphases. The entire municipality has a high percentage of forests due to the hills in the west and south. In the east of the municipality, the Sorško polje opens, which was and is still in use for agriculture land. Due to pleasant natural geographical features, such as the proximity of the capital Ljubljana and a pleasant living environment, the municipality is attractive for immigration and the expansion of urban, built-up areas.
Our third goal was to review the coverage of land use in Slovenia. The first record of land use in Slovenia was the land registre, which was the basis for further land use records in the country. In 1995, the Corine Land Cover was tested in Slovenia to cover land use cover. The purpose was to assess the overall environment. In 1997, the Ministry of Agriculture, Forestry and Food decided to cover the actual land use of agricultural and forest land. The first country-wide record was created in 2002 and is updated annually.
The fourth goal was to analyze changes in individual categories of actual land use according to the Register of actual use of agricultural and forest land in the municipality. There were quite a few changes in land use between 2002 and 2020, and certain actual uses remain more static. The biggest change was experienced by the actual use of permanent meadow (1300).
Areas increased by 330.08 ha, which represents 2.26 % of the municipality of Škofja Loka. The actual use of field (1100) has the largest decline in share and area, - 316.23 ha, which represents - 2.17 % of the municipality. The third largest change in actual land use is in the forest (2000). Since 2002, its area has shrunk by - 218.9 ha, which represents as much as 1.50
% of the total municipality. The municipality is still very forested, more than two thirds of the area is covered by forested areas. The fourth largest change in the municipality is the actual use of built-up and related land (3000). The area expanded by 53.32 ha, which is 0.36 % of the total municipality. These changes coincide with the increase in the population, especially the working population, with the aging of the population and the abandonment of agricultural activities in the municipality. Fields are shrinking, meadows are growing, built-up areas are expanding. The municipality has been a desired place to live for some time now, as it is close to Ljubljana and offers many jobs and a diverse environment for a quality life. Least changes were in the actual uses of the vineyard (1211), the intensive orchard (1221), the forest tree plantation (1420) and the dry open land with a special vegetation cover (5000). They all have changes smaller than a hectare. The actual land uses listed also have a very small area, so huge changes are not possible.
30
Our fifth goal was to compare the actual land use of the Ministry of Agriculture, Forestry and Food with the Municipal land use plan of Škofja Loka. In 2017, the latest Municipal land use plan of Škofja Loka was prepared and published. It is regularly updated due to new constructions and rapid changes in land use in the municipality. Compared to the Register of Actual Land Use of the Ministry of Agriculture, Forestry and Food, there was a deviation of 6.63 %, which is 966.85 ha of land. Since both land uses are divided and categorized in a different way, the deviations in land use between them were expected. The Municipal land use plan is divided according to the intended use of space and is more specialized in built-up land. However, the records of actual land use are more focused on the division and categorization of agricultural and forest land. Due to this large difference in the basic purpose of the two land uses, the greatest discrepancy occurred between built-up and agricultural and forest land.
The advantage of different land use coverage is the specialization of a particular land use, while the disadvantage is the more difficult comparison and unification of categories between different methods of methodology and land use coverage. For further research on land use change, it would be interesting to compare the Municipal land use plan of Škofja Loka, which is more specialized and divided in the category of built-up land, with other land use records such as Corine Land Cover or land registre, which are more focused on the division of built-up land.
31
6 VIRI IN LITERATURA
– ARSO [Agencija Republike Slovenije za okolje], 2021. Atlas okolja, pedološka karta.
URL: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (citirano 20. 5. 2021).
– ARSO [Agencija Republike Slovenije za okolje], 2021. Lidar. URL:
http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso&culture=en-US (citirano 18. 5. 2021).
– Baza podatkov o rabi zemljišč 2002. 2003. Projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin. Podprojekt D: Zajem in spremljanje rabe kmetijskih zemljišč, str. 41.
URL: http://rkg.gov.si/GERK/documents/RABA_PodProjD_2002.pdf (citirano 21. 5.
2021).
– GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije], 2018. Zemljiški kataster. URL:
https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/nepremicnine/zemljiski-kataster/ (citirano 28. 7. 2021).
– GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije], 2021. Prostorske enote, ulice in hišne številke; občine.
– Interpretacijski ključ. 2013. Verzija 6.0. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, str. 118. URL: http://rkg.gov.si/GERK/ (citirano 21. 5. 2021).
– Klar, T., 2016. Preučevanje vpliva metodologije zajema dejanske rabe zemljišč na spreminjanje površin vrste rabe zemljišč med letoma 2002 in 2016 v Sloveniji.
URL: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=102960&lang=slv (citirano 20. 5.
2021).
– Krošelj, T., 2016. Poskus uporabe lidarskih podatkov za opredeljevanje območij v zaraščanju. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=102990&lang=eng (citirano 21.5.2021).
– Metodologija vodenja in vzdrževanja dejanske rabe zemljišč v zemljiškem katastru.
2019. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. URL:
https://www.eprostor.gov.si/fileadmin/ZK/Dejanska_raba/metodologija_dejanska_ra ba_GU_20190601.pdf (citirano, 28. 7. 2021).
– MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2021. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (citirano 18. 5. 2021).
– MOP [Ministrstvo za okolje in prostor], 2021. Občinski prostorski akti. URL:
https://www.gov.si/teme/obcinski-prostorski-akti/ (citirano 21. 5. 2021).
32
– MOP [Ministrstvo za okolje in prostor], ARSO [Agencija Republike Slovenije za okolje], 2021. Zgodovina CLC v Sloveniji. URL:
(http://nfp-si.eionet.europa.eu/Podatki_in_informacije/F1126172740/HTML_Page1126174072 (citirano 28. 7. 2021).
– MOP [Ministrstvo za okolje in prostor], GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije], 2017. Ortofoto. URL: https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/topografski-in-kartografski-podatki/ortofoto/ (citirano 28. 7. 2021).
– MOP [Ministrstvo za okolje in prostor], GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije], 2017. Zemljiški kataster. URL: https://podatki.gov.si/dataset/zemljiski-kataster (citirano 28. 7. 2021).
– MOP [Ministrstvo za okolje in prostor], 2015. Namenska raba prostora. URL:
https://podatki.gov.si/dataset/namenska-raba-prostora (citirano, 28. 7. 2021).
– Občina Škofja Loka, Škofja Loka – Splošni podatki. URL:
https://www.skofjaloka.si/objave/175 (citirano 18. 5. 2021).
– Občina Škofja Loka, 2017. Občinski prostorski načrt Škofja Loka (interni vir, 18. 5.
2021). Škofja Loka.
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka. 2014. Uradni list RS, št.
11/13. URL: https://www.skofjaloka.si/DownloadFile?id=46321 (citirano 21. 5. 2021).
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (sprememba 02 – Filc), 2018. Uradni list RS, št. 2/14, 3/14, 46/15. URL:
https://www.skofjaloka.si/DownloadFile?id=149109 (citirano 18. 5. 2021).
– Oštir, K., 2006. Daljinsko zaznavanje. Ljubljana, Založba ZRC, 250 str. URL:
http://iaps.zrc-sazu.si/sites/default/files/9616568728.pdf (citirano 20. 5. 2021).
– Petek, F., 2005. Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Ljubljana: Založba ZRC. URL: http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/9616568108.pdf (citirano 18. 5.
2021).
– Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. 2008. Uradni list, 122, str. 16335-16336. URL: http://www.uradni
list.si/_pdf/2008/Ur/u2008122.pdf#!/u2008122-pdf (citirano 20. 5. 2021).
– SURS [Statistični urad Republike Slovenije], 2021. STAGE. URL: https://gis.stat.si/
(citirano 20. 5. 2021).
– Turistično društvo Škofja Loka, 2021. Škofja Loka – Zgodovina mesta. URL:
https://www.td-skofjaloka.si/skofja-loka/ (citirano 18. 5. 2021).
33
– Uspešnost varovanja kmetijskih zemljišč kot pogoj za samooskrbo. Revizijsko
poročilo, št. 320- 10/2011/62. 2013. Ljubljana, Računsko sodišče Republike Slovenije, 87 str. URL:
https://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/uspesnost-varovanja-kmetijskih-zemljisc-228/ (citirano 20. 5. 2021).
– Vrščaj, B., 2008. Strukturne spremembe kmetijskih zemljišč, njihova urbanizacija in kakovost v obdobju 2002-2007. Hmeljarski bilten, 15, str. 73-84. URL:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT62VACH/ (citirano 21. 5. 2021).