5.4.1 Priprava bibliografskih zapisov o gradivu
Za pridobitev zapisov o gradivu v lokalni bibliografski bazi podatkov Knjiˇznice Mirana Jarca Novo mesto nam je Inˇstitut informacijskih znanosti Maribor (IZUM) omogoˇcil dostop do lokalne bibliografske baze podatkov knjiˇznice z uporabo spletnega servisa SRU (Search and Retrieve via URL), ki nam glede na vrsto poizvedbe (tabela 5.2) ter sheme zapisa (tabela 5.1) vrne bibliograf-ske zapise v obliki XML niza (slika 5.4).
SRU servis podpira naslednje sheme zapisov (angl. recordSchema):
info:srw/schema/1/dc-v1.1 Dublin Core [11]
Posamezno poizvedbo sestavljajo naslednja polja:
URL naslov https://www.cobiss.si/RDR/sru rest
Akronim baze knjiˇznice /SIKNM
Poizvedba ?query=
Iskalni indeks in+%3D200102144
Shema zapisa vrnjenega rezultata &recordSchema=info%3Asrw
%2Fschema%2F1%2Fcomarc
Avtentikacija &x-info-2-auth1.0
-authenticationToken=*********
Tabela 5.2: Prikaz posameznih polj poizvedbe
SRU poizvedbe lahko vsebujejo znake Unicode [34]. Diakritiˇcni znaki so kodirani v UTF-8 [35] s predpono %.
Primer: znak = zapiˇsemo v UTF-8 kot %3D. Za uporabo znaka = v poi-zvedbi (?query=IN=200102144) velja navodilo, da se drugi= zamenja z %3D (?query=IN%3D200102144).
Posamezne poizvedbe smo sestavljali iz URL naslova, akronima SIKNM (sploˇsna izobraˇzevalna knjiˇznica Novo mesto), iskalnih indeksov za iskanje gradiva, ˇzeljene vrnjene sheme zapisa ter avtorizacijskega kljuˇca za dostop do zapisa, shranjenega v lokalni bazi zapisov Knjiˇznice Mirana Jarca (slika 5.3).
Iskalne indekse lahko oblikujemo z ustrezno uporabo iskalnih predpon in pripon [15].
Slika 5.3: SRU poizvedba z iskalnim indeksom inventarna ˇstevilk Bibliografske zapise o gradivu smo v sklopu razvoja aplikacije pridobili z uporabo iskalnega indeksa IN= in inventarne ˇstevilke gradiva. Vso gradivo, ki ga v knjiˇznici obdelajo in shranijo v vzajemni katalog, je shranjeno v CO-MARC formatu, zato smo se odloˇcili, da bo shema vrnjenega zapisa prav tako v COMARC formatu. Bibliografske zapise smo uporabili za vnos gra-diva v podatkovno bazo, ki je podrobneje opisana v poglavju Implementacija.
5.4.2 Doloˇ citev lokacij fiziˇ cnega gradiva
Pred zakljuˇckom naˇcrtovanja aplikacije smo pregledali in popisali lokacije hranjenja slikovnega fiziˇcnega gradiva. Hkrati smo izvedli inventuro gradiva.
Z inventarnimi ˇstevilkami opremljene razglednice smo popisali na vseh loka-cijah in podlokaloka-cijah. Popis smo kasneje razˇsirili in razglednicam dodali opis lokacije hrambe fiziˇcnega gradiva.
Slika 5.4: Prikaz rezultata poizvedbe SRU v obliki XML niza
5.4.3 Doloˇ citev lokacij digitalnih kopij gradiva
Pri pregledu digitaliziranih kopij razglednic, katerih poimenovanje je enako inventarni ˇstevilki fiziˇcnega izvoda, smo ugotovili, da je bilo veliko razgle-dnic napaˇcno shranjenih. Zato smo izdelali skripto, s katero smo pregledali lokacije shranjenih digitaliziranih razglednic.
Vse napaˇcno shranjene datoteke smo ustrezno preimenovali, nato pa z uporabo poizvedb preko servisa SRU preverjali, ˇce imena datotek ustrezajo imenom in opisom gradiva v bazi COBIB. Vsem razglednicam v aplikaciji smo dodali tudi pot do digitalizirane kopije.
Implementacija
Sledila je izgradnja vseh treh delov naˇse aplikacije: uporabniˇskega dela, ki smo ga implementirali z ogrodjem Blazor, zalednega dela, ki vsebuje podat-kovno bazo in v katerega lahko umestimo tudi datoteˇcni sistem z digitalnimi kopijami gradiva ter podporne knjiˇznice.
6.1 Priprava razvojnega okolja
Zaradi enostavnosti priprave in samega razvoja ter kasnejˇsega testiranja upo-rabe smo se odloˇcili, da naˇso reˇsitev razvijemo na lokalnem raˇcunalniku z operacijskim sistemom Windows in razvojnim okoljem Visual Studio.
Pred priˇcetkom razvoja smo v razvojno okolje namestili osnovna orodja (slika 6.1).
Slika 6.1: Osnovna orodja pred priˇcetkom razvoja aplikacije
35
Pri razvoju aplikacije smo upoˇstevali dobre prakse in naˇso reˇsitev razˇclenili na veˇc projektov. Vsak projekt naslavlja doloˇcen del delovanja (logike) apli-kacije. Uporabniˇski del aplikacije predstavlja projekt, ki smo ga poimenovali PosebneZbirke (Blazor Server), medtem ko zaledni del predstavljata pro-jekta GradivaDB (SQL Server Database) in PodpornaKnjiznica (Class Library).
GradivaDB (SQL Server Database) vsebuje tabele podatkovne baze in shranjene procedure za dostop do podatkov, medtem koPodpornaKnjiznica (Class Library) vsebuje modele podatkov ter storitve za dostop do baze in rokovanje s podatki, ki so shranjeni v podatkovni bazi.
6.2 Zaledni sistem
Vsi podatki se nahajajo v zalednem sistemu. Podatki, ki so zapisani v podat-kovni bazi, se berejo preko vmesne knjiˇznice in prikazujejo v uporabniˇskem delu aplikacije.
Najprej smo zaˇceli z izdelavo podatkovne bazePosebneZbirkeDBin tabel, ki jih bo ta vsebovala. Podatkovno bazo smo gradili po korakih. S tem smo ohranjali nadzor nad pravilnostjo podatkov ter omogoˇcili laˇzje dopolnjevanje ali spremembe le-teh.
V projektuGradivaDB smo sprva ustvarili tabelo kljuˇcnega podatka naˇse spletne aplikacije,Gradivo(slika 6.2). Vanjo smo dodali ustrezne atribute in tipe podatkov, ki so opredeljeni v podatkovnem modelu. V tabeli Gradivo je atribut Inv (inventarna ˇstevilka gradiva) obvezen. Brez vpisa inventarne ˇstevilke gradiva ni mogoˇce shraniti v podatkovno bazo. Z ukazom Publish smo podatkovno bazo ustvarili in vanjo shranili tabelo Gradivo.
Slika 6.2: Tabela Gradivo v podatkovni bazi
Iz podatkovnega modela smo izdelali ˇse ostale tabele z ustreznimi vre-dnostmi in jih shranili v podatkovno bazo.
Podatkovna baza vsebuje sledeˇce tabele:
• Gradivo
• GradivoVrste
• GradivoPodvrste
• Lokacije
• Podlokacije
• AvtorskoZasciten
• Narocnik
• NarociloTelo
• NarociloGlava
Iz opisanih lastnosti podatkovne baze smo razbrali povezovalni niz (ang.
ConnectionString) (slika 6.3), ki doloˇca informacije o viru podatkov in naˇcinih povezovanja z njim. Lahko vkljuˇcuje atribute kot so, ime gonilnika, streˇznika in podatkovne baze, pa tudi varnostne informacije, kot sta uporabniˇsko ime in geslo. Shranili smo ga v nastavitveno datoteko aplikacijeappsetting.json, kamor se shranjujejo obˇcutljivi podatki aplikacije, ter ga poimenovaliSQLDB.
Slika 6.3: Tekstovni opis lokacije podatkovne baze v nastavitveni datoteki Za dostop do podatkovne baze smo sedaj potrebovali le naslov niza (SQLDB).
S tem smo zagotovili ˇse dodatno stopnjo varnosti pri dostopu do podatkov, ki so shranjeni v podatkovni bazi.
Za vsak dostop do podatkov o gradivu smo izdelali shranjeno proceduro z ustreznimi SQL poizvedbami. S tem smo poizvedbe natanˇcno oblikovali, jih laˇzje spreminjali in hitreje odpravili morebitne napake ali teˇzave. Podatke tako pridobimo s klicem shranjene procedure in vstopnih parametrov in ne z vpisom poizvedbe v sami programski kodi, kar lahko povzroˇci varnostne teˇzave, kot je recimo vrivanje stavkov SQL (ang. SQL Injection) (slika 6.4).
V nadaljevanju smo k naˇsi aplikaciji dodali projekt PodpornaKnjiznica (Class Library), ki vsebuje modele podatkov ter storitve za dostop do po-datkovne baze in rokovanje s podatki, shranjenimi v podatkovni bazi.
V zaˇcetni fazi razvoja smo v podatkovno bazo vnaˇsali posamezna gradiva.
Iz tabele v podatkovni bazi smo ustvarili model podatkov GradivoModel (slika 6.5) in vanj vpisali lastnosti, kot so opredeljene v podatkovni bazi. Do-stop do podatkov v podatkovni bazi smo omogoˇcili z uporabo dveh Dapper metod, ki sta implementirani v razredu SqlDataAccess. Z njima
vzposta-vimo povezavo do podatkovne baze, nato pa preslikamo podatke iz tabel v podatkovni bazi v C# objekte in obratno. MetodoLoadDatauporabljamo za pridobitev podatkov iz podatkovne baze. MetodoSaveDatapa uporabljamo za vnos, urejanje ali izbris podatkov iz podatkovne baze.
Slika 6.4: Shranjena procedura spGradivo Create
Podatke o gradivu smo pridobili s SRU poizvedbami v obliki XML niza (slika 5.4). Ustrezne lastnosti posameznega gradiva smo razˇclenili s pomoˇcjo LINQ poizvedb (slika 6.6) ter jih shranili v model podatkov GradivoModel.
Za komunikacijo s podatkovno bazo in nastavitev dostopa do podatkov smo za model podatkov GradivoModel implementirali ustrezno storitev oziroma ustvarili razredGradivoSqlDataService. Razred vsebuje metode za prejem, vnos, urejanje ali izbris podatkov, ki s pomoˇcjo shranjenih procedur posre-dujejo parametre, potrebne za njihovo izvajanje.
Slika 6.5: Model podatkov GradivoModel
Slika 6.6: Primer Linq poizvedbe nad XML zapisom, ki vrne identifikacijsko ˇstevilko COBISS-ID
V nadaljevanju prikazujemo ˇse dve metodi razredaGradivoSqlDataService.
Metoda CreateGradivoizSeznama (slika 6.7) kot vhodni parameter prejme seznam modelov GradivoModel. Vsak model podatkov se s klicem funkcije SaveData preslika v ustrezno tabelo v podatkovni bazi. Funkcija SaveData prejme tri vhodne parametre, shranjeno proceduro dbo.spGradivo_Create (slika 6.4), podatkovni model ter tekstovni opis lokacije podatkovne baze SQLDB. MetodaReadGradivo(slika 6.8) vraˇca seznam modelovGradivoModel.
Funkcija LoadData prejme vhodna parametra, predhodno shranjeno proce-durodbo.spGradivo_ReadterSQLDB, opis lokacije podatkovne baze. Metoda ReadGradivo podatke prebere iz tabele v podatkovni bazi in jih preslika v ustrezen model podatkov GradivoModel.
Ostale modele podatkov in razrede z ustreznimi metodami ter poizved-bami s shranjenimi procedurami smo implementirali po enakem postopku.
Slika 6.7: Metoda CreateGradivoIzSeznama iz razreda GradivoSqlDataSer-vice
Slika 6.8: Metoda ReadGradivo
6.2.1 Pretvorba in prikaz slikovnega gradiva
V knjiˇznici gradivo z upoˇstevanjem smernic in predvidenih parametrov (ta-bela 2.1) digitalizirajo v visoki loˇcljivosti. Shranijo ga na izbrano lokacijo v datoteˇcnem sistemu. Vsakemu zapisu smo zato dodali pot oziroma lokacijo, kje je doloˇceno gradivo shranjeno.
Na voljo smo imeli dve moˇznosti za prikaz gradiva v spletni aplikaciji:
• prikaz z uporabo arhivske kopije ali
• pretvorbo slik v operativno kopijo.
Prikaz z uporabo arhivske kopije: zaradi obsega in velikosti slik le-teh ni priporoˇcljivo shranjevati v podatkovni bazi in tudi ne prikazovati v sple-tni aplikaciji. Hkrati pa uporabniku s tem omogoˇcimo shranjevanje gradiva, zato bi bila izvedba naroˇcila nepotrebna. Gradivu bi lahko dodali vodni ˇzig (ang. Watermark) in mu tako odvzeli uporabno vrednost. A v ˇzelji po ohra-nitvi nadzora nad uporabo in posredovanjem gradiva se za to moˇznost nismo odloˇcili.
Pretvorba arhivske kopije gradiva ter shranjevanje slik v operativno ko-pijo ˇze v postopku digitalizacije gradiva bi bila ˇcasovno zamudna.
Zato smo iskali drugaˇcne moˇznosti in razvili reˇsitev, ki iz modela gradiva prebere lokacijo gradiva, sliko izbere, jo pretvori v base64 byte[] format, ustrezno pomanjˇsa, jo pretvori v niz (ang. string) ter prikaˇze sliko v apli-kaciji (slika 6.9). V trenutni fazi razvoja aplikacije uporabniku prikazujemo
pomanjˇsano sliko kot niz in do te slike uporabnik ne dostopa. Pretvorba in prikaz slik delujeta hitro in odzivno. Tak naˇcin prikaza ˇzal vsebuje tudi nekaj pomanjkljivosti. Ob prikazovanju veˇcjega ˇstevila slik na doloˇceni strani se hitrost nalaganja spletne strani znatno upoˇcasni, kar lahko privede do slabe uporabniˇske izkuˇsnje. V primeru, da nam pri nadaljnjem razvoju trenutna reˇsitev ne bo ustrezala, bomo spremenili naˇcin prikaza, torej gradivo pretvo-rili v operativno kopijo in to uporabili za prikaz.
Slika 6.9: Pretvorba in prikaz slikovnega gradiva
6.2.2 Predogled naroˇ cila gradiva
V spletni aplikaciji lahko uporabnik izvede postopek naroˇcanja gradiva. Pri tem ustvari novo naroˇcilo, izpolni kontaktne podatke ter poiˇsˇce in doda ˇzeleno gradivo k naroˇcilu. Uporabnik ima nato moˇznost predogleda ustvarjenega naroˇcila. Z izborom gumba oziroma povezave Predogled se v novem za-vihku odpre predogled .PDF dokumenta, ki vsebuje podatke o naroˇcniku, ˇstevilko naroˇcila, datum naroˇcila ter seznam izbranega gradiva, ki je opre-mljen s sliko in osnovnim opisom gradiva.
Tako smo omogoˇcili, da lahko uporabniki pred dokonˇcnim poˇsiljanjem naroˇcila le-tega ˇse enkrat pregledajo, ga shranijo ali natisnejo. Knjiˇzniˇcarjem je moˇznost predogleda naroˇcila tudi v veliko pomoˇc, saj s tem pridobijo podrobni vpogled v samo naroˇcilo (slika 6.10).
Slika 6.10: Predogled naroˇcila
6.2.3 Ustvarjanje ZIP datoteke naroˇ cenega gradiva
Trenutno naroˇcanje in poˇsiljanje gradiva je zamudno, saj zaposleni prejme naroˇcilo s podatki o ˇzelenem gradivu po elektronski poˇsti, iskanje in poˇsiljanje pa poteka roˇcno.
Zato smo implementirali reˇsitev, ki se izvaja v ozadju in obˇcasno preverja, ˇce je bilo v doloˇcenem obdobju ustvarjeno novo naroˇcilo. V kolikor to ob-staja, naroˇceno gradivo poiˇsˇce v datoteˇcnem sistemu, izdela .zip datoteko ter jo shrani na doloˇceno lokacijo na lokalnem raˇcunalniku. Naroˇcilu tudi spremeni status naroˇcila iz V pripravi v Zakljuˇceno.
Sam postopek iskanja in priprave gradiva smo s tem avtomatizirali in dosegli znaten prihranek na ˇcasu, ki je potreben za izvedbo naroˇcila.
6.3 Uporabniˇ ski del aplikacije
Projekt PosebneZbirke (Blazor Server) je osnovna Blazor predloga, ki predstavlja uporabniˇski del aplikacije. Predloga je vsebovala mapewwwroot, PagesinSharedter doloˇcene prednastavljene sistemske datoteke. Za potrebe izdelave naˇse spletne aplikacije smo v mapoPagesshranjevali komponente, ki predstavljajo posamezne podstrani spletne aplikacije. Komponente (kot sta NadzornaPlosca in Naslovnica, ki smo ju ugnezdili v posamezne kompo-nente in prikazujejo doloˇceno funkcionalnost spletne strani) smo shranjevali v mapoShared (slika 6.11).
Naslovna stran naˇse aplikacije vsebuje komponente iz Blazor ogrodja AuthorizeViewinAuthorizeterNotAuthorizedin komponenteNavigacija, NadzornaPlosca ter Naslovnica, ki smo jih izdelali sami. Naslovno stran smo tako naredili bolj pregledno in razumljivo, hkrati pa omogoˇcili, da ustvar-jene komponente lahko uporabimo tudi na ostalih straneh naˇse aplikacije (slika 6.12).
Komponento Navigacija smo vgradili v vse strani, do katerih dostopamo preko povezav v njej (slika 6.14).
Slika 6.11: Struktura aplikacije
6.3.1 Prikaz seznama gradiva
Glede na veliko koliˇcino gradiva smo se odloˇcili, da bomo seznam gradiva prikazali v tabelariˇcni obliki s knjiˇznico Syncfusion. Knjiˇznica Syncfusion vsebuje komponento DataGrid, ki omogoˇca tabelariˇcni prikaz.
Slika 6.12: Prikaz gnezdenih komponent: v komponento Naslovna stran smo ugnezdili komponente Navigacija, NadzornaPlosca inNaslovnica
Oznaka DataSource oznaˇcuje vir podatkov, v naˇsem primeru seznam gradiva, ki smo ga ob prikazu strani pridobili iz podatkovne baze. SfGrid oznaˇcuje tabelo,GridColumnpa posamezen stolpec v tabeli. Med vrsto funk-cionalnosti, ki jih komponentaDataGridvsebuje, smo v tabeli omogoˇcili oro-dno vrstico (ang. toolbar), omejitev ˇstevila gradiva (ang. paging), urejanje (ang. sorting) posameznih stolpcev, izvoz seznama v Excel, reorganizacijo stolpcev (ang. Reordering) in filtriranje vsebine (slika 6.13).
6.3.2 Avtentikacija in avtorizacija
Za uporabo spletne aplikacije se je potrebno predhodno registrirati in prija-viti. Uporabnik aplikacije potrjuje svojo identiteto z elektronskim naslovom in geslom. V trenutni (zaˇcetni) fazi razvoja aplikacije smo avtentikacijo po-enostavili, zato veljavnosti elektronskega naslova ne preverjamo.
Slika 6.13: Uporaba Syncfusion knjiˇznice za prikaz seznama gradiva Za nastavitev varnosti in omejitev dostopa do doloˇcenih funkcionalnosti smo predvideli dve vrsti uporabnikov (Administrator in Uporabnik). Za izvedbo v Blazor aplikacijah uporabimo ˇze vgrajene komponente, ki so del AuthenticationStateProviderstoritve. S storitvijo nastavimo preverjanje identitete uporabnikov, hkrati pa z doloˇcitvijo posameznih vlog uporabnikom omejujemo dostop do doloˇcenih funkcionalnosti aplikacije.
Za nadzor nad doloˇcenimi funkcionalnostmi smo uporabili vgrajeno kom-ponento AuthorizeView, ki vsebuje tudi Authorized in NotAuthorized komponenti. Ti dve komponenti omogoˇcata (ali onemogoˇcata) dostop do doloˇcene funkcionalnosti aplikacije. V kolikor je uporabnik ustrezno vpisan v aplikacijo (torej avtenticiran), je tudi avtoriziran, zato vsebino prikaˇzemo v komponenti Authorized.
Uporabo komponent Authorized inNotAuthorized prikazujemo na pri-meru komponenteNaslovnaStran (slika 6.12).
Z doloˇcitvijo vlog (ang. roles) lahko uporabnikom dostop do vsebin ˇse podrobneje omejujemo. Tako smo v komponenti Navigacija skrbniku aplikacije omogoˇcili dostop do vseh funkcionalnosti aplikacije (slika 6.14), neavtoriziranemu uporabniku pa le pregled, naroˇcanje gradiva ter urejanje naroˇcniˇskih podatkov (slika 6.15).
Osnovnemu uporabniku aplikacije smo dostop do doloˇcenih strani one-mogoˇcili tudi tako, da smo na vrhu vsake strani vnesli atribut[Authorize].
Ta omogoˇca ogled strani le avtoriziranemu uporabniku, ki je v vlogi skrbnika (slika 6.16).
Slika 6.14: Prikaz komponente Navigacija na naslovni strani za skrbnika
Slika 6.15: Prikaz komponente Navigacija za uporabnika brez skrbniˇskih pravic
Slika 6.16: Uporaba atributaAuthorizeza vlogo Administrator v podstrani Administracija
Uporaba aplikacije
Aplikacijo smo razvili po principu, da dostop do gradiva omogoˇcimo le re-gistriranim uporabnikom, zato se je v aplikacijo potrebno vpisati z upo-rabniˇskim imenom in geslom. V kolikor tega ˇse nimamo, je potrebno izvesti postopek registracije (slika 7.1).
Slika 7.1: Vstopna stran aplikacije
V nadaljevanju bomo prikazili nekaj skrbniˇskih funkcionalnosti naˇse sple-tne aplikacije.
Ob uspeˇsni prijavi se odpre prva stran z navigacijo ter osnovnimi stati-stiˇcnimi podatki o trenutnem ˇstevilu vneˇsenega gradiva, ˇstevilu naroˇcnikov,
51
naroˇcil in uporabnikov aplikacije. Na strani so prikazana zadnja dodana gra-diva. S klikom na sliko si ogledamo podrobni opis ter izgled gradiva (slika 7.2).
Slika 7.2: Prikaz naslovne strani
7.1 Urejanje gradiva
Na podstrani Gradivo se nam prikaˇze seznam vneˇsenega gradiva v podat-kovno bazo (slika 7.3). Za gradivo, katerega opise smo prenesli iz kataloˇzne baze zapisov COBIB, so polja za opis gradiva onemogoˇcena in jih ne moremo spreminjati. Izpolnijo in uredijo se lahko le polja, ki gradivo dodatno opisu-jejo. Dejansko lahko dodamo le opis lokacije fiziˇcnega gradiva, vrsto gradiva ter zaˇsˇcito gradiva (slika 7.4).
V kolikor se bodo v aplikacijo v bodoˇce vnaˇsale tudi ostale vrste gradiva, ki ˇse niso ali ne bodo nikoli vneˇsene v vzajemni katalog zapisov COBIB, smo predvideli tudi moˇznost roˇcnega vnosa gradiva, kjer polja za urejanje zapisa o gradivu ne bodo onemogoˇcena. Na voljo je tudi vnos veˇc gradiv hkrati.
Slika 7.3: Seznam gradiva
V zavihku Dodaj veˇc gradiv iz COBIB-a z vpisom inventarnih ˇstevilk in izborom gumba Dodaj gradivo za vsako inventarno ˇstevilko vnesemo zapis iz kataloˇzne baze zapisov, dodamo pot do digitalizirane kopije in gradivo shranimo v aplikacijo. Zaposleni jih nato le ˇse dodatno opiˇsejo.
Vsako gradivo si lahko tudi podrobneje ogledamo, ˇce v seznamu gradiva oznaˇcimo ˇzeleno gradivo in izberemo gumb Preglej. Odpre se nam nova stran s slikovnim in opisnim prikazom gradiva. Gradivo lahko po ˇzelji tudi izbriˇsemo iz podatkovne baze s pritiskom na gumb Izbriˇsi.
7.2 Naroˇ canje gradiva
Skrbnik ima pregled nad vsemi naroˇcili, tako svojimi kot tudi naroˇcili ostalih uporabnikov. Ob izbiri gumbaNaroˇcilase nam odpre nova stran s prikazom vseh ustvarjenih naroˇcil. V glavi tabele naroˇcil so gumbi, ki omogoˇcajo krei-ranje novega naroˇcila, morebitno naknadno urejanje naroˇcila, izbris, pregled in poˇsiljanje naroˇcila (slika 7.5).
Slika 7.4: Urejanje posameznega gradiva
Slika 7.5: Podstran Naroˇcila s tabelo naroˇcil
Z izborom gumba+Novose nam odpre nova stran, kjer izpolnimo podatke o naroˇcniku gradiva. Stran vsebuje tudi tabelo, kamor izbrano gradivo do-dajamo. Za dodajanje gradiva k naroˇcilu izberemo gumb Dodaj gradivo.
Odpre se nam modalno okno s seznamom vsega gradiva v naˇsi aplikaciji (slika 7.6).
Slika 7.6: Tabela s seznamom vsega gradiva
Pred dodajanjem gradiva k naroˇcilu si lahko gradivo tudi podrobneje ogledamo, tako da posamezno gradivo oznaˇcimo in izberemo gumb Ogled gradiva. Odpre se novo modalno okno s slikovnim ter opisnim prikazom gradiva (slika 7.7).
Slika 7.7: Slikovni prikaz in opis gradiva
Po izboru vsega gradiva naroˇcilo shranimo, aplikacija pa nas preusmeri nazaj na stran Naroˇcila. Moˇznost veˇckratne izbire istega gradiva smo ob shranjevanju naroˇcila onemogoˇcili s preverjanjem morebitne podvojenosti gradiva. Posamezno naroˇcilo si lahko ogledamo z izborom gumba Pregled, kjer se nam v novem zavihku odpre predogled naroˇcila v .pdf obliki. Ta vsebuje tudi naroˇcniˇske podatke in seznam naroˇcenega gradiva (slika 6.10).
Z izborom gumba Poˇslji naroˇcilo potrdimo ter poˇsljemo zaposlenim na elektronski naslov. Zaposleni v svoj poˇstni nabiralnik prejmejo sporoˇcilo, ki vsebuje ˇstevilko naroˇcila, povezavo na predogled naroˇcila ter dodatni opis k naroˇcilu (slika 7.8).
Slika 7.8: Prikaz prejetega naroˇcila na elektronski naslov
Hkrati se naroˇcilu dodeli status V pripravi. Zaposleni nato v aplikaciji naroˇcilo sprejme, zato se status naroˇcila spremeni v Sprejeto. V ozadju se obˇcasno sproˇza procedura, ki preverja nova naroˇcila. Glede na inventarne ˇstevilke gradiv v naroˇcilu poiˇsˇce digitalizirano kopijo v datoteˇcnem sistemu oziroma digitalnem arhivu ter ustvari.zipdatoteko, katero shrani na lokalni raˇcunalnik. Status naroˇcila se tedaj spremeni v Zakljuˇceno.
Zaposleni pred samim poˇsiljanjem naroˇcenega gradiva naroˇcniku preko elektronske poˇste poˇslje v podpis sporazum o uporabi arhivskega gradiva, ki vsebuje tudi seznam naroˇcenega gradiva. Po prejemu podpisanega spora-zuma naroˇceno gradivo naroˇcniku poˇslje preko spletnega servisa za poˇsiljanje veˇcjih datotek.
Analiza uporabe
V tem poglavju bomo predstavili analizo uporabe najpomembnejˇsih funkci-onalnosti in z njimi povezanih reˇsitev ter podali usmeritve za izboljˇsavo le-teh. Z analizo smo ˇzeleli ugotoviti napredek pri rokovanju, hrambi, iskanju in posredovanju arhivskega gradiva in s tem izpolnitev ˇzelenih funkcionalnosti spletne aplikacije.
Analizo uporabe smo izvedli s ˇstirimi uporabniki (knjiˇzniˇcarji), ki so apli-kacijo preizkusili kot osnovni uporabnik in kot skrbnik. Njihove odzive ter vpogled v naˇcine uporabe podprtih funkcionalnosti smo spremljali z vidika implementiranega uporabniˇskega vmesnika, opisa, pregleda in prikaza gra-diva ter izvedbe naroˇcil. Vsi pridobljeni rezultati predstavljajo izhodiˇsˇca za
Analizo uporabe smo izvedli s ˇstirimi uporabniki (knjiˇzniˇcarji), ki so apli-kacijo preizkusili kot osnovni uporabnik in kot skrbnik. Njihove odzive ter vpogled v naˇcine uporabe podprtih funkcionalnosti smo spremljali z vidika implementiranega uporabniˇskega vmesnika, opisa, pregleda in prikaza gra-diva ter izvedbe naroˇcil. Vsi pridobljeni rezultati predstavljajo izhodiˇsˇca za