PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA

Projektiranje je pri gradnji izredno pomembno. V pomenu GZ tudi projektiranje poleg dovoljevanja in gradnje predstavlja graditev objektov. Namen GZ, ki je v zaščiti javnega interesa pri graditvi objektov, se uresničuje tudi s projektiranjem. Končni rezultat, za katerega si prizadeva naročnik, torej pravilno izvedena gradba, je v veliki meri odvisen tudi od projektiranja. Značilnosti bodoče gradbe se določijo s projektiranjem oziroma rezultatom projektiranja – s projektno dokumentacijo. Ali je projektna dokumentacija pripravljena po dogovoru med naročnikom in projektantom in po pravilih posla, torej tako, da so upoštevane značilnosti gradbe, kot je to s pogodbo dogovorjeno (po zahtevah naročnika), in da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s predpisi, standardi in pravili stroke, se ne pokaže v trenutku, ko naročnik od projektanta prejme projektno dokumentacijo (izročitev in sprejem), torej takrat, ko se šteje, da je izvajalec (projektant) po pravilih, ki veljajo za podjemno pogodbo, naročniku izročil stvar, ki jo je izdelal za naročnika (projektno dokumentacijo), pač pa precej pozneje, ko je gradba že dokončana, ali celo šele takrat, ko se objekt že nekaj časa uporablja (Koršič Potočnik, Furlan & Sodja, 2019, str. 54).

Projektna dokumentacija je v našem pravnem sistemu graditve poseben pojem, ki ga v sisteme graditve drugih držav ni prav lahko prevesti. Po eni strani mnoge druge države na

22

zakonski in podzakonski ravni tako podrobne obravnave projektne dokumentacije ne poznajo, po drugi strani pa projektne dokumentacije ne smemo preprosto enačiti s

»projektom«, ki je mnogo širši pojem in pomeni »ciljno usmerjen in zaključen proces razvijanja dejavnosti, ki so usmerjene k doseganju končnega cilja«. Projektna dokumentacija je torej zbirka gradbenih projektov, ki so namenjeni uresničitvi gradbene namere – postavitvi objekta (Koselj idr., 2012, str. 121).

GZ določa, da je projektna dokumentacija rezultat načrtovalskega procesa pri graditvi objektov in pomeni sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov, poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne ter tehnične značilnosti objekta in da vsebino dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev dovoljenj in za prijave po GZ, predpiše minister. Ker GZ določa, tudi, da mora biti projektna dokumentacija izdelana po pravilih stroke, ki bodo podrobneje določala način izdelave projektne dokumentacije, bodo poslej odgovorni arhitekti in odgovorni inženirji navodila oz napotke glede izdelave projektne dokumentacije dobivali z dveh strani. Pravila stroke v soglasju z ministrom predpišeta pristojni poklicni zbornici in ga objavita na svoji spletni strani (Ljubič idr., 2018, str. 186).

Pomembna določba GZ je načelo integralnega projektiranja, kjer so vključeni vsi strokovnjaki posamičnih strok, katerih strokovne rešitve so glede na namembnosti in zahtevnost objekta nujne za njegovo realizacijo v skladu s predpisi, pravili stroke, zadnjim stanjem tehnike in zahtevami investitorja. Projektno dokumentacijo izdela projektant, ki mora za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje. Imenovani vodja projekta koordinira izdelavo projektne dokumentacije in jo skupaj z projektantom tudi potrdi, s čimer jamčita, da je ta skladna z zahtevami prostorskega izvedbenega akta, gradbenih in drugih predpisov, da omogoča kakovostno izvedbo objekta in racionalnost rešitev v času gradnje in vzdrževanja objekta, da so v projektni dokumentaciji uporabljene tehnične rešitve, ki niso v nasprotju z GZ, drugimi predpisi, tehničnimi smernicami in pravili stroke in da je bila pri projektiranju zagotovljena koordinacija pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter drugih strokovnjakov. Drugi sodelujoči morajo biti v projektni dokumentaciji tudi navedeni (Ljubič idr., 2018, str. 186).

GZ navaja dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, dokumentacijo za izvedbo in dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Ker je namen GZ čimprejšnja pridobitev gradbenega dovoljenja, hkrati pa predpisuje obveznost prijave začetka del s predložitvijo dokumentacije za izvedbo gradnje, je vprašanje, ali se bo s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja še lahko zagotavljalo izpolnjevanje predpisanih bistvenih zahtev za objekt ali pa se bo dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ukvarjala predvsem z skladnostjo objekta s prostorskim aktom, dokazovanje vseh bistvenih zahtev pa

23

bo preneseno v fazo izdelave dokumentacije za izvedbo gradnje. Navedeno bi pomenilo zmanjšanje obsega dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s prestavitvijo dosedanje zahteve po izdelavi elaboratov in izkazov po področnih predpisih iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v dokumentacijo za izvedbo gradnje. Posebno pozornost bo treba posvetiti objektom z vplivi na okolje za katere je predpisan postopek presoje vplivov na okolje, saj se je že sedaj za take objekte zahtevala obširnejša dokumentacija (Ljubič idr., 2018, str. 186).

Inženirska in arhitekturna stroka sta si ves čas organiziranega nastopanja prek svojih zbornic prizadevali, da bi bila projektna dokumentacija kar najbolj natančno določena ter da bi skozi faze projektiranja čim bolj natančno usmerjali investicijski proces. Razloga za prizadevanje sta dva: vpogled v prakso projektiranja in gradnje pri nas ter skrb za posel in izboljšanje materialnega stanja članstva v teh zbornicah. Nedvomno so strokovnjaki, ki so združeni v Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in Inženirsko zbornico Slovenije (IZS), najbolj poučeni o tem, kaj se v praksi v času projektiranja in gradnje dogaja, v prvi fazi kot odgovorni projektanti, v drugi fazi pa kot odgovorni nadzorniki. Pri svojem delu spremljajo vse poteze in odločitve investitorja, upravnih organov in gradbenih podjetij pri izvajanju gradnje. Na projektno dokumentacijo gleda z vidika zagotavljanja bistvenih lastnosti zgrajenih objektov, kar pomeni, da morajo biti vsi objekti skladni s prostorskimi akti, zanesljivi in evidentirani. Te elemente država prek svojih institucij tudi nadzira, delno v času projektiranja, delno v času gradnje (Koselj idr., 2012, str. 121-122).

Cilj ob pripravi zakona je bil, da bi se grafični del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, kadar ne gre za zahteve in kompleksnejši objekt, po vzoru večine drugih evropskih držav združil v enem načrtu oziroma v enem prikazu in da bi se dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja tudi na ta način bistveno skrčila. Pooblaščeni arhitekti in inženirji, ki se imenujejo za vodjo projekta oziroma vodjo nadzora, morajo izpolnjevati zahteve, določene v ZAID, torej biti vpisani v imenik pri pristojni poklicni zbornici (ZAPS oziroma IZS). Tako je na primer pri stavbah vodja izdelave projektne dokumentacije pooblaščeni arhitekt, medtem ko pri vodenju izdelave projektne dokumentacije za večino gradbenih inženirskih objektov (na primer ceste, mostovi, itd.) spada v pristojnosti pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva. Vodja projekta pri gradnjah, povezanih s krajinskimi ureditvami, je pooblaščeni krajinski arhitekt, pri posebnih vrstah objektov pa lahko tudi pooblaščeni inženirji posebnih strok (na primer, projekt v zvezi z gradnjo elektrovodov vodi pooblaščeni inženir s področja elektrotehnike in podobno) (Jereb, 2018, str. 44).

Podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije določa Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je sprejel minister za okolje in prostor in je stopil v veljavo 1. 6. 2018.

24

Pravilnik opredeljuje dokumentacijo, ki je potrebna za pridobivanje dovoljenj v zvezi z graditvijo, in sicer loči projektno dokumentacijo in drugo dokumentacijo. Pravilnik določa podrobnejšo vsebino posamezne vrste projektne dokumentacije (Koršič Potočnik idr., 2019, str. 58).

DGD je namenjen pridobitvi mnenj in gradbenega dovoljenja ter vsebuje podatke o skladnosti dokumentacije s predpisi na podlagi katerih se mnenjedajalec opredeli, določi pogoje za izdelavo dokumentacije, za izvedbo gradnje in uporabo objekta. Upravni organ odloča ali dokumentacija izpolnjuje poje za izdajo gradbenega dovoljenja.

Projektna dokumentacija vsebuje (8. člen Pravilnika):

− podatke o udeležencih (investitor, projektant), osnovne podatke o gradnji, vrste dokumentacije (Priloga 1a);

− izjavo projektanta in vodje projekta DGD (Priloga 2a);

− splošni podatki o gradnji (Priloga 4);

− tehnično poročilo;

− grafične prikaze;

Tehnično poročilo vsebuje opis gradnje, opis skladnosti s prostorskimi akti, opis pričakovanih vplivov gradnje na neposredno okolico, opis skladnosti gradnje z mnenji. Izsledke predhodnih raziskav in druge vsebine. V tehničnem poročilu se navedejo načrti za izvedbo gradnje, kateri bojo zagotavljali izpolnjevanje bistvenih zahtev objekta.

Grafični prikazi so lokacijski in tehnični prikazi. Lokacijski prikazi vsebujejo prikaz obstoječega stanja na geodetskem načrtu, gradbeno in ureditveno situacijo (prikazuje gradbeno parcelo, objekte, njihove gabarite, odmike, površine, prometne in zelene površine, zagotavljanje požarne varnosti, območje gradbišča, tridimenzionalni prikaz objekta, izkope in druge značilnosti objekta) ter prikaz minimalne komunalne oskrbe objekta s priključki (voda, energija, odpadne vode,..). Tehnični prikazi so za stavbe (vsebuje tloris etaž, prereze in fasade), za linijske gradbene inženirske objekte (vsebujejo pregledno in gradbeno situacijo, vertikalni potek, prereze in tridimenzionalni prikaz), za nelinijske gradbene inženirske objekte (vsebujejo gradbeno situacijo, tloris, prereze, zasnovo tehnološke sheme in tridimenzionalni prikaz) in druge gradbene posege (vsebujejo gradbeno situacijo, tloris, prereze in tridimenzionalni prikaz). Tehnični prikazi vsebujejo tudi prikaze, s katerim se ugotavlja skladnost s kulturno dediščino (npr. fasada barve, materiali, itd…).

Zahtevano je, da dokumentaciji podpišeta projektant in vodja projekta, ki je moral biti v času njene izdelave vpisan v imenik pristojne zbornice. Sestavni del te dokumentacije mora biti tudi njuna podpisana izjava, da so na ravni njene obdelave izpolnjene zahteve, ki se nanašajo na bistvene zahteve. Ključno pri tej izjavi je, da je ta dana glede na stopnjo obdelave, ki je določena v tej fazi, torej za potrebe izdaje gradbenega dovoljenja, do dokončne rešitve, ki se

25

nanašajo na samo izvedbo, niti še niso znane. Glede zagotavljanja bistvenih zahtev se bo upravni organ lahko zadovoljil s podpisano izjavo. Za nezahtevne objekte in spremembo namembnosti takšna izjava niti ni potrebna (Ljubič idr., 2018, str. 202).

Projektna dokumentacija se izdela v slovenskem jeziku, v pisni obliki, na formatu A4, ter je zvezana z državno vrvico in opremljena s podpisom in žigom vodje projekta. Projektant hrani projektno dokumentacijo 15. let, upravni organ hrani deset let po izdaji dovoljenja, medtem ko lastnik objekta jo mora hraniti dokler objekt stoji oz trajno (nekatere vrste objekta). Za objekte v etažni lastnini hrani dokumentacijo upravnik objekta. Dokumentacija se lahko hrani na papirju ali na elektronskem nosilcu.

26