• Rezultati Niso Bili Najdeni

PROSTOR KOT »TRETJI VZGOJITELJ«

In document PaRtIcIPacIja OtROK v vRtcu (Strani 96-106)

Večina vrtcev v Reggio Emilia je manjših in pritličnih, kar omogoča dobro komunikacijo znotraj zgradbe in komunikacijo z zunanjim prostorom. V njih so tri ali štiri skupine, v katerih je približno po 25 otrok. Skupine so praviloma starostno homogene, lahko pa so tudi heterogene, vsa tri leta pa zanje skrbi ista vzgojiteljica. Nekateri vrtci so zgrajeni na novo, drugi pa v vrtce prede-lane starejše zgradbe, za katere je značilno, da ima vsaka svojo posebno identiteto. Že v času gradnje oz. preureditve stavbe v vrtec v tem procesu poleg arhitektov sodelujejo tudi otroci, starši in strokovni delavci vrtca.

Pomembno je, da prostor omogoča stike med odraslimi in otroki, v katerem se dobro počutijo otroci, vzgojitelji in starši. Mnogo je stekla, prevladujejo bele stene, veliko svetlobe, ki zagotavlja odprtost in preglednost prostora ter povezanost med notranjimi in zunanjimi prostori. Notranjost vrtca je polna zelenja. V vrtcu je veliko ogledal (ob stenah, visijo s stropa, v obliki piramid

…), ki omogočajo, da otrok raziskuje samega sebe, se opazuje v različnih položajih (mimika obraza, gibi, geste …) in razpoloženjih. Nekatera ogledala so tudi ukrivljena, služijo pa seveda za zabavo, smeh in zadovoljstvo otrok.

Zelo pomemben in za ta koncept značilen je osrednji prostor, ki ga imenujejo piazza. To je prostor za druženje, prijateljevanje, igro in druge dejavnosti, ki dopolnjujejo tiste iz igralnic. Poleg osrednjega prostora ima vsak vrtec jedil-nico, iz katere se vidi kuhinja s steklenimi stenami. Vrtec ima tudi glasbeno sobo, sobo za timsko delo odraslih ter arhiv.

Vsaka igralnica je razdeljena na dva dela, ki se uporabljata za zelo različne namene in nudita posameznemu otroku možnost, da je ob vzgojiteljici ali v drugem prostoru. Spalnica otrok je pogosto v odprtem nadstropju nad kotički, v času, ko otroci ne spijo, pa jo uporabljajo za igro oz. dejavnosti v manjših skupinah. Ob vsaki igralnici je tudi manjši atelje oz. »studio za umetnost«, namenjen širitvi projektnega dela in delu skupaj z ateljeristom.

z zgodovino in tradicijo smo se seznanjali na gradu.

Večina vrtcev v Reggio Emi-lia je manjših, imajo tri do štiri starostno homogene ali

Tu se uresničujejo deli projektov, ki so si jih otroci zastavili, tu se ustvarja in eksperimentira z vizualnimi jeziki. Police so odprte, da so materiali in igrače dostopni otrokom. V igralnici ima vsak otrok svoj predal, ki je označen z otrokovo fotografijo in imenom.

Stene v igralnicah in na hodnikih vrtca govorijo in dokumentirajo življenje otrok. Že ob vhodu v zgradbo je vrsta informacij: dnevni red, službe, ki delajo v vrtcu (npr. knjižnica, svetovalci za starše, slike in imena osebja), srečanja vzgojiteljev, staršev, fotografije aktivnosti otrok. Povsod imajo viseče panele, kjer razstavljajo risbe in druge izdelke otrok, faze različnih projektov skozi zapise in fotografijo … V piazzi lahko vidimo izdelke otrok, ki spominjajo na umetniške instalacije iz muzejev. Vrtec s svojo organiziranostjo posnema strukturo mesta s trgi, ulicami in arkadami, predstavlja razgiban model za srečanja, razgovore različnih ljudi.

Naš vrtec je morda specifičen v smislu, da so igralnice v prostorih, ki so bili prvotno namenjeni učilnicam. Zaradi prostorske stiske nam je Krajevna skupnost Globoko odstopila prostor za en oddelek vrtca: imamo lasten vhod, hodnik z garderobo, stranišče in manjšo igralnico. Igralnica ima izhod v veliko večna-mensko dvorano z odrom, kjer se običajno odvijajo vse kulturne prireditve v kraju. Dvorano dnevno uporabljamo za izvajanje skupnih dejavnosti, oder upo-rabljamo za predstave in umetniške dejavnosti. V dvorani občasno popoldne trenirajo člani Športnega društva borilnih veščin Katana, ki takrat postavijo zaščitne blazine. S tem tudi nam pripravijo podlago za izvajanje različnih športnih dejavnosti oz. vadbenih ur.

Stene vrtca govorijo in doku-mentirajo življenje otrok.

Izdelki otrok spominjajo na umetniške instalacije.

Vrtec Globoko: igralnice v prostorih učilnic in KS, več-namenska dvorana.

Strokovni delavci menimo, da je pri uporabi prostora najpomembnejša odprtost in fleksibilnost odraslih – tako pri opremi in materialu kot tudi pri sami postavitvi in uporabi. Ne glede na to, da je en oddelek v domu čez cesto, to ne predstavlja ovir za sodelovanje in povezovanje. Srečujemo pa se tudi na skupnem igrišču in igralih.

VIRI

BATISTIČ ZOREC, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana:

Inštitut za psihologijo osebnosti.

BATISTIČ ZOREC, M. (2005). Pojmovanja o otroštvu in vzgoji kot dejavnik prikri-tega kurikula v vrtcu. V B. Vrbovšek (ur.), Prikriti kurikulum v kurikulu – rutina ali izziv v vrtcu, Ljubljana: Supra, str. 25–30. Bela knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011

BATISTIČ ZOREC, M. (2010). Participacija otrok v slovenskih vrtcih z vidika stališč in izkušenj vzgojiteljev. V T. Devjak, M. Batistič Zorec, J. Vogrinc, D. Skubic, S.

Berčnik, Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta ul, str. 67–85.

BRUNER, J. (1996). What we have learned from early learning. European Early Childhood Education Research Journal, 1, 5–16.

BURMAN, E. (1994). Deconstructing developmental psychology. London in New York: Ruthledge.

DAHLBERG G. IN MOSS, P. (2005). Ethicts and politics in early childhood educa-tion. London: Ruthledge.

DAHLBERG, G. IN MOSS, P. (2006). Introduction. Our Reggio Emilia. V C. Rinaldi, In dialogue with Reggio Emilia: listening, research and learning. Routhledge:

London, New York.

DAHLBERG, G., MOSS, P. IN PENCE, A. (2000). Beyond quality in early childhood education and care: postmodern perspective. London: Falmer Press.

DEVJAK, T. IN BATISTIČ ZOREC, M. (2011). Pristop Reggio Emilia – izziv za slov-enske vrtce. Zbornik zaključne konference. Ljubljana: Pedagoška fakulteta ul.

Batistič

Dahlberg

izobraževanj v zgodnjem otroštvu. Sodobna pedagogika, št. 5, str. 110–122 EDwARDS, C., GANDINI, L. IN FORMAN, G. (ur.), The hundred languages of chil-dren: the Reggio Emilia approach to early childhood education. New Jersey:

Ablex Publishing Corporation.

ELDER, G. H., MODELL, J. IN PARKE, R. D. (1993). Studying children in a changing world. V G. H Elder, J. Modell in R. D. Parke (ur.), Children in time and place.

Cambridge: University Press.

GARDNER, H. (2001). Making our learning visible. V C. Giudici, C. Rinaldi in M.

Krechevsky, Making learning visible: children as individual and group learners.

Reggio Emilia: Reggio Children.

GIUDICI, C., RINALDI, C. IN KRECHEVSKY, M. (2001): Making learning visible:

children as individual and group learners. Reggio Emilia: Reggio Children.

GOLDSON, B. (1997). »Childhood«: an introduction to historical and theoretical analyses V P. Scraton (ur.), Childhood in crisis? London: University College Press.

GREENE, S. (1999). Child development: old themes, new directions. V M. Wood-head, D. Faulkner in K. Littelton (ur.), Making sense of social development.

London, New York: The Open University.

HOHNJEC, D. (2009). Razmišljujoč praktik, soorganizator spodbudnega učnega okolja v vrtcu, diplomska naloga. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

JOHNSON, R. (1999). Colonialism and cargo cults in early childhood educa-tion: does Reggio emilia really exists? Contemporary Issues in Early Childhood Education, Vol. 1, No. 1.

KATZ (1993). What can we learn from Reggio Emilia. V C. Edwards, L. Gandini in G. Forman (ur.), The hundred languages of children: The Reggio Emilia appro-ach to early childhood education. New Jersey: Ablex Publishing Corporation.

KJøRHOLT, A. T. (2005). The competent child and ‘the right to be oneself’: re-flections on children as fellow citizens in an early childhood centre. V A. Clark, A. T. Kjørholt in P. Moss, Beyond listening: Children’s perspectives on early childhood services. Bristol: The Policy Press.

KonvEncija o otRoKovih pRavicah (1997). Ljubljana: Slovenski odbor za unicef.

Edwards

Gardner

Hohnjec

Johnson

Katz

Intervju, spraševala B. Verbovšek. Vzgojiteljica, št. 6, 16–20.

KROFLIČ, R. (2010). Etična in politična dimenzija projekta Reggio Emilia. V T.

Devjak, M. Batistič Zorec, D. Skubic, J. Vogrinc in S. Berčnik, Pedagoški koncept Reggio Emilia in kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti.

KROFLIČ, R. (2011a). Paranoično starševstvo (intervju s Petrom Mossom). Emzin, revija za kulturo, 1–2, 18–21.

KROFLIČ, R. (2011b). Uporabnost konceptualnih rešitev pristopa Reggio Emilia v našem sistemu javnih vrtcev. V T. Devjak in M. Batistič Zorec (ur.), Pristop Re-ggio Emilia – izziv za slovenske vrtce. Zbornik zaključne konference. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta ul.

KuRiKulum za vRtcE (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za šolstvo.

LANSDAwN, G. (1996). Respecting the right of children to be heard. V G. Pugh (ur.), Contemporary issues in the early years. London: Paul Chapman Publishing and National Children’s Bureau.

LUBECK, S. (1996). Deconstructing »child developmental knowledge« and »te-acher preparation«. Early Childhood Research Quaterly, 11, 147–167.

MALAGUZZI, L. (1993). History, ideas and basic philosophy. V C. Edwards, L.

Gandini in G. Forman (ur.), The hundred languages of children:Tthe Reggio Emilia approach to early childhood education. New Jersey: Ablex Publishing Corporation.

MARENTIČ POžARNIK, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

MILJAK, A. (1993). Realni in razvojni kurikulum. Educa, 5, 315–321.

MILLEI, Z. (2008). Problematizing the concepts of »citizenship« and »participa-tion« in early years discourses: are they so empowering? International Journal of Equity and Inovation in Early Childhood, Vol 6, No 2, str. 41–56.

MONTESSORI, M. (1990). The discovery of the child. New York: Ballantine Books.

Lansdawn

Malaguzzi

Kjørholt in P. Moss, Beyond listening: Children’s perspectives on early childhood services. Bristol: The Policy Press.

PEŠIć, M. (1987). Vrednovanje predškolskih vaspitnih programa. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.

PEŠIć, M. (2011). Akcijsko raziskovanje kot način preoblikovanja vzgojne prakse in razvijanje odprtega kuriuluma: vzporednice s pristopom Reggio? V T. Devjak in M. Batistič Zorec (ur.), Pristop Reggio Emilia – izziv za slovenske vrtce. Zbornik zaključne konference. Ljubljana: Pedagoška fakulteta ul.

REMŠAK, J. (2004). Disciplinske strategije kot del implicitnih teorij učiteljev.

Sodobna pedagogika (Skriti kurikulum) 2, 108 – 127.

RINALDI, C. (2001). Documentation and assesment: what is the relationship?

V C. Giudici, C. Rinaldi in M. Krechevsky, Making learning visible: children as individual and group learners. Reggio Emilia: Reggio Children.

RINALDI, C. (2003). An audience with Carlina Rinaldi, MacRobert Arts Centre, Stirling Universyty, September.

RINALDI, C. (2006). In dialogue with Reggio Emilia: Listening, researching and learning. London: Routledge.

SHORT, G. (1999). Children’s grasp of controversial issues. V M. Woodhead, D.

Faulkner in K. Littelton (ur.), Making sense of social development. London, New York: The Open University.

SINGER, E. (1996). Children, parents and caregivers. Three views of care and education. V E. Hujala (ur.), Childhood Education – International Perspectives.

Oulu: University of Oulu, Early Education Center.

SMITH, A. B. (1996). Early childhood educare: quality programmes which care and educate. V Hujala, E. (ur.), Childhood education – international perspec-tives. Oulu: University of Oulu, Early Education Center.

THORNTON, L. IN BRUNTON, P. (2007). Bringing the Reggio Approach to your early years practice. London in New York: Routhledge.

TURNŠEK, N. (2008). Factors determing children’s decision-making in Slovene pre-schools. Odgojne znanosti, Vol 10, No 2 (16), str. 23–38.

Pešić

Remšak

Short

Thornton

V: F. Fras-Berro, M. Senica, M. Sivec, U. Stritar, M. Turk, N. Zore, U. Margan (ur.).

Spodbujanje otrokovih kompetenc v vrtcu, zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 29–39.

TURNŠEK, N. (2011). »Vztrajnostw tradicionalne konstrukcije otroštva v impli-citnih in znanstvenih teorijah. V T. Devjak in M. Batistič Zorec (ur.), Pristop Re-ggio Emilia – izziv za slovenske vrtce. Zbornik zaključne konference. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta UL.

wALKERDINE, V. (1990). Psihološka vednost in pedagoška praksa: proizvajanje resnice o šolah. V E. D. Bahovec, Z. Kodelja in P. Zgaga (ur.), Teorija vzgoje:

moderna ali postmoderna? Šolsko polje 3. Ljubljana: Studium generale.

wIEN, C. A. (1996). Time, work and developmentally appropriate practice. Early Childhood Research Quaterly, 11, 377–403.

Walkerdine

PaRtIcIPacIja OtROK v vRtcu

Vodja projekta Tatjana Devjak

Avtorice Marcela Batistič Zorec, Mateja Kalin, Sergeja Kržan, Katarina Sedeljšak Jezikovni pregledDarija Skubic

Izdala in založila Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Za izdajatelja Janez Krek, dekan

Likovna urednica Breda Jontes

Oblikovanje in prelom Anja Delbello v sodelovanju z Aljažem Veselom Fotografije in likovni izdelki otrok arhiv Vrtca Globoko

Tisk Littera picta, d. o. o., Ljubljana

naklada 350 izvodov (prva izdaja, prvi natis)

Publikacija ni Plačljiva

izid Publikacije sta sofinancirala evroPski socialni sklad evroPske unije in ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šPort.

cip – Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 373.2.091.313

kako je nastala risanka v Vrtcu Globoko : participacija otrok v vrtcu : priročnik / Marcela Batistič Zorec ... [et al.] ;

[fotografije in likovni izdelki otrok arhiv Vrtca Globoko].

– 1. izd., 1. natis. – V Ljubljani : Pedagoška fakulteta, 2012 ISBN 978-961-253-086-0

1. www, Marcela 261235456

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«, prednostna usmeritev: »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.

9 789612 530860

je podeželski vrtec, ki že 35 let deluje v okviru OŠ Glo-boko. Lokacija vrtca nam na eni strani omogoča, da se z lokalnim avtobusom približamo mestnemu življenju (7 km oddaljene Brežice s policijsko postajo, nakupoval-nim središčem, bolnišnico, gradom z muzejem, mestnakupoval-nim parkom, knjižnico …), na drugi strani pa smo od narave in možnosti, ki jih ponuja vaško okolje, oddaljeni le korak (tu so gozdovi, travniki, potok, kmetije, sadovnjaki, gasilski dom, lokalna podjetja …).

In document PaRtIcIPacIja OtROK v vRtcu (Strani 96-106)