Prostorski prikaz razvrstitve na karti Slovenije za visokovodne konice (vQvk). Barva je vezana

6 ZAKLJUČKI

Eden najpomembnejših življenjskih virov je voda. Pomanjkanje vode in suša postajata velik problem, povsod po svetu, podnebne spremembe pa stanje še poslabšujejo. Na drugi strani pa je velik problem tudi prevelika količina vode oz. poplave, ki so zaradi podnebnih sprememb tudi vse pogostejše. Z merjenjem in opazovanje pa lahko te spremembe najbolje opišemo. V Sloveniji merjenje hidroloških podatkov beleži Agencija RS za okolje, kjer že v začetku šestdesetih let beležijo veliko število dobro delujočih vodomernih postaj.

V diplomski nalogi smo prikazali porazdelitev spremenljivk za značilne obdobne pretoke, izračunali razmerja med značilnimi pretoki ter dobljene rezultate grafično prikazali ter jih prostorsko umestili na območje Slovenije. Za analize specifičnih značilnih pretokov se uporabljajo podatki o pretokih površinskih voda, ki so merjeni na hidroloških postajah mreže merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa. Hidrološke postaje smo izbrali glede na razpoložljive nize podatkov, ki so na voljo na Agenciji RS za okolje za obdobje od leta 1960 do leta 2018. Zelo pomembno je, da si za analizo izberemo čim daljše obdobje sistematično merjenih podatkov na delujočih vodomernih postajah.

Ugotovili smo, da so pri prikazu vrednosti spremenljivk za srednje male in srednje pretoke podatki blizu skupaj, med tem ko imajo vrednosti za visokovodne konice pretokov večji razpon. Pri analizi specifičnih vrednosti smo ugotovili, da zabeleženi podatki za srednje male pretoke kažejo na bolj sušna poletna obdobja, ki segajo vse do oktobra, zabeleženi višji odtoki oz. bolj mokra obdobja pa so predvsem v spomladanskih mesecih. Pri srednjih pretokih vidimo izrazito sušno obdobje poleti (julij, avgust), ter mokra obdobja spomladi (marec, april) ter pozno jeseni (november). Pri visokovodnih konicah pa smo ugotovili, da prihaja do nižjih vrednosti pri posameznih vodomernih postajah, imamo pa nekoliko daljša obdobja z zabeleženimi višjimi vrednostmi odtokov jeseni in pozimi.

Hierarhično razvrščanje vodomernih postaj za srednje male in srednje pretoke je dalo podobne rezultate, oz.so se vodomerne postaje pri analizi razvrstile v 5 enakih skupin. Samo dve skupini bi lahko bolj točno locirali na severozahod Slovenije, vse ostale skupine so razporejene po celotnem ozemlju Slovenije. Pri visokovodnih konicah pa so se izoblikovale 4 skupine, katere prav tako ne moramo točno lokacijsko opredeliti.

Iz rezultatov in analiz lahko sklepamo, da prihaja do daljših obdobij z nizkimi vrednostmi pretokov v poletnih mesecih v primeru analiz pri srednjih malih in srednjih pretokov, ter daljših mokrih obdobij v spomladanskih in jesenskih mesecih. V primeru visokovodnih konic pa bi lahko rekli, da so izrazitejše v jesensko zimskem času, medtem ko nizke vrednosti visokovodnih konic beležimo le pri posameznih vodomernih postajah.

VIRI

Atlas okolja. 2021. Hidrografija.

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (Pridobljeno dne 1. 12.

2021.)

ARSO. 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo.

Ljubljana. Agencija Republike Slovenije za okolje.

https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf (Pridobljeno 1. 10. 2021.)

ARSO. 2021a. Mesečne statistike. Ljubljana. Agencija Republike Slovenije za okolje.

https://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html (Pridobljeno 9. 9. 2021.)

ARSO. 2021b. Pretoki. Ljubljana. Agencija Republike Slovenije za okolje.

https://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html (Pridobljeno 9. 9. 2021.)

ARSO. 2021c. Karta vodomernih postaj. Ljubljana. Agencija Republike Slovenije za okolje.

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (Pridobljeno 27. 9. 2021.)

ARSO. 2021d. Program hidrološkega monitoringa površinskih voda. Ljubljana. Agencija Republike Slovenije za okolje. https://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html (Pridobljeno 9.

9. 2021.)

Bat, M., Kolbezen, M. 1993. Visoke vode jeseni 1992. Ujma 7: 34-36.

http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/1993/34_36.pdf (Pridobljeno 7. 9. 2021.)

Bat, M., Jeromel, M., Kobold, M., Kosec, D., Lalič, B., Polajnar, J., Strojan, I., Sušnik, M., Šupek, M., Trček, R., Ulaga, F. 2016. Program hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016 – 2020. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje.

https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%20hidrolo%C5%A1k ega%20monitoringa%20povr%C5%A1inskih%20voda%202016-2020.pdf (Pridobljeno 10. 11. 2021.)

Brilly, M., Šraj, M., 2005. Osnove hidrologije. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. 309 str.

Cunja, J. 2019. Časovna in prostorska analiza največjih hidroloških suš v Sloveniji. Magistrsko delo.

Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba J. Cunja): 53 str.

Cunja, J., Kobold, M., Šraj, M. 2019. Časovna in prostorska analiza največjih hidroloških suš v Sloveniji. Ujma 33: 95-103.

Frantar, P. 2008. Poplave: njihove značilnosti in poplavne razmere v Sloveniji. Geografski obzornik, letnik 55, številka 3, str. 10-16. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-VU6S1CTQ/ae355559-1a79-4172-aa37-4bbaf1f540f1/PDF (Pridobljeno 9. 9. 2021.)

Frantar, P., Hrvatin, M., Dolinar, M. 2008. Padavine. Pretočni režimi. Specifični odtok. Ljubljana, Vodna bilanca Slovenije 1971 – 2000, Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje: 29-69.

http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/04_Cleni_vodn e_bilance.pdf (Pridobljeno 2. 7. 2021.)

Kobold, M., Šušnik, M., 2003. Analiza nizkovodnih razmer slovenskih vodotokov leta 2003. Ujma 17-18: 120-126.

Kobold, M. 2008. Katastrofalne poplave in visoke vode 18. septembra 2007. Ujma 22: 65-75.

Kobold, M., 2011. Primerljivost poplave septembra 2010 z zabeleženimi zgodovinskimi poplavnimi dogodki. Ujma 25: 48-56.

Kobold, M., 2013. Poplave konec oktobra in v začetku novembra 2012. Ujma 27: 44-51.

Kobold, M., Dolinar, M., Frantar, P., 2012. Spremembe vodnega režima zaradi podnebnih sprememb in drugih antropogenih vplivov. I. kongres o vodah Slovenije, Ljubljana 2012. Str: 7-22.

http://ksh.fgg.uni-lj.si/kongresvoda/03_prispevki/01_vabljeniZnanstStrok/01_Kobold.pdf (Pridobljeno 9. 9. 2021.)

Kohne, B. 2014. Uporaba programa R za hidrološko modeliranje. Diplomska naloga. Ljubljana.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba B. Kohne): 89 str.

Neuwirth, E., 2014. RColorBrewer: ColorBrewer Palettes. R package version 1.1-2. https://CRAN.R-project.org/package=RColorBrewer (Pridobljeno 7. 7. 2021.)

Oblak, J. 2017. Analiza sezonske spremenljivosti pretokov rek v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba J. Oblak): 91 str.

Oblak, J., Kobold, M., Šraj, M. 2021. The influence of climate change on discharge fluctuations in Slovenian rivers. Acta geographica Slovenica, 61-2, 2021, 155–169.

https://ojs.zrc-sazu.si/ags/article/view/9942/9627 (Pridobljeno 10. 10. 2021.)

R Core Team, 2021. A language and environment for statistical computing R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. https://www.r-project.org/ (Pridobljeno 5. 7. 2021.)

Sušnik, A., Gregorčič, G., Uhan, J., Kobold, M., Andjelov, M., Petan, S., Pavlič, U., Valher, A., 2013.

Spremenljivost suš v slovenskem prostoru in analiza suše 2013. V: 24. Mišičev vodarski dan, 4.

december 2013, Maribor. Zbornik referatov, 102-109.

Ščukovt, Ž. 2020. Povezava sušnih kazalcev z meritvami vodne bilance v tleh. Magistrsko delo.

Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba Ž. Ščukovt): 50 str.

Warnes, G. R., Bolker, B., Bonebakker, L., Gentleman, R., Huber, W., Liaw, A., Lumley, T., Maechler, M., Magnusson, A., Moeller, S., Schwartz, M., Venables, B. 2020. Gplots: Various R Programming Tools for Plotting Data. R package version 3.1.1.

https://CRAN.R-project.org/package=gplots (Pridobljeno 7. 7. 2021.)

Wickham, H., Bryan. J., 2019. Readxl: Read Excel Files. R package version 1.3.1. https://CRAN.R-project.org/package=readxl (Pridobljeno 7. 7. 2021.)

Wickham, H. 2016. Ggplot2: Elegant Graphics for Data Analysis. Springer-Verlag New York.

(Pridobljeno 7. 7. 2021.)

Wickham, H. 2021. Tidyr: Tidy Messy Data. R package version 1.1.3. https://CRAN.R-project.org/package=tidyr (Pridobljeno 7. 7. 2021.)

Zalokar, L., Kobold, M., Šraj, M. 2021. Investigation of Spatial and Temporal Variability of Hydrological Drought in Slovenia Using the Standardised Streamflow Index (SSI). Water 2021, 13, 3197. file:///C:/Users/Kostevc.Lea/Downloads/water-13-03197-v2.pdf (Pridobljeno 10. 10. 2021.)

KAZALO PRILOG

PRILOGA A: PRIKAZ VREDNOSTI SREDNJIH MALIH, SREDNJIH IN VELIKIH PRETOKOV NA POSAMEZNI VODOMERNI POSTAJI, S UPORABO VIOLIN PLOTA Z BOX-PLOTOM. ... A-1 PRILOGA B: PRIKAZ RAZMERIJ SREDNJIH MALIH, SREDNJIH PRETOKOV IN VISOKOVODNIH KONIC GLEDE NA SREDNJE MALE PRETOKE. ... B-1

PRILOGA A: PRIKAZ VREDNOSTI SREDNJIH MALIH, SREDNJIH IN VELIKIH PRETOKOV NA POSAMEZNI VODOMERNI POSTAJI, S UPORABO VIOLIN PLOTA Z BOX-PLOTOM.

PRILOGA B: PRIKAZ RAZMERIJ SREDNJIH MALIH, SREDNJIH PRETOKOV IN VISOKOVODNIH KONIC GLEDE NA SREDNJE MALE