Prostovoljno delo med epidemijo

V raziskavo sem vključila tri prostovoljke in enega prostovoljca, ki v Ozari opravljajo prostovoljno delo. To pomeni predvsem druženje z uporabniki, pomoč, ko jo potrebujejo, in sodelovanje pri različnih dejavnostih organizacije. Intervjuvani prostovoljci z organizacijo sodelujejo različno dolgo, ena izmed njih je začela prostovoljno delati šele med epidemijo (Osem mesecev – E1), zato ni imela izkušnje prostovoljnega dela pred tem (Pred epidemijo še nisem prostovoljno delala – E4) in ni mogla narediti primerjave. Ostali prostovoljci z organizacijo sodelujejo dlje, od enega leta do enega desetletja (Z Ozaro sodelujem dobro leto dni – H1; Pet let – G1; Z Ozaro sodelujem deset let – F1).

Z organizacijo prostovoljci sodelujejo tudi različno pogosto, nekateri redno (Enkrat tedensko – E2; Organizacijo obiskujem dvakrat tedensko, po potrebi – H2), ena izmed prostovoljk je povedala, da je pred epidemijo prostovoljno delala več (Pred kovidom pogosto, v zadnjem letu bolj malo – F2), eden izmed prostovoljcev pa sodeluje občasno oziroma po potrebi (Občasno, ko me potrebujejo – G2). Med epidemijo so nekateri sodelovali z Ozaro (Ja, sem – E2; Občasno – G3), ko je bilo to zaradi ukrepov proti širjenju okužbe mogoče (Družili smo se oziroma delala sem le, ko je bilo to dovoljeno – H4), ena izmed prostovoljk pa v tem času v Ozaro ni hodila (V času covida nisem hodila na Ozaro – F3).

Med popolnim zaprtjem prostovoljnega dela niso izvajali, zato so prostovoljci z organizacijo sodelovali večinoma le prek spleta in po telefonu (V tem času se je druženje preneslo na splet – H5; Ker je bila Ozara bila praktično zaprta (F4), so bili stiki omejeni, razen po telefonu – F5). Zaradi zaustavitve javnega prevoza nekateri niso mogli priti do organizacije (Sem iz druge občine, vezan na javni prevoz (G4). V času popolnega zaprtja nisem imel možnosti, da bi obiskal Ozaro – G5). Ko so se ukrepi sprostili, so prostovoljci v Ozaro prišli tudi fizično (Ob sprostitvah ukrepov smo na Ozari – H6; Ko je bilo mogoče, smo se tudi osebno videli – H9).

Njihovo sodelovanje z organizacijo se je med epidemijo razlikovalo od tistega, ki so ga poznali pred začetkom epidemije. Zaradi vladnih ukrepov osebno niso mogli opravljati prostovoljnega dela (Med epidemijo so bili fizični stiki omejeni – F7), izvajati dejavnosti (Na splošno je manj aktivnosti – G6), hoditi na izlete (Pred epidemijo je bilo možno obiskovati znamenitosti, kraje

po Sloveniji (H17), to med zaprtjem ni bilo mogoče – H18), zato se je tudi sodelovanje nekaterih prostovoljcev z organizacijo zmanjšalo (Med epidemijo se je zmanjšalo – G7).

Tudi za prostovoljce se je večina dejavnosti prestavila na splet, česar prej niso bili vajeni (Več aktivnosti po Zoomu, ki ga prej nismo uporabljali – G9), npr. različna izobraževanja, vadba joge, karate (Izobraževanja preko Zooma, ki sem se jih udeleževal – G12; Kot že rečeno, sem opazila, da so se druženje in ostale dejavnosti prenesle na splet (H14). Opazila sem in presenetilo me je, koliko različnih aktivnosti, stvari se lahko počne tudi po spletu, npr. joga, karate – H15), kar je prineslo manj osebno sodelovanje (Vse stvari se dogajajo bolj neosebno – H8). Dve prostovoljki sta poudarili, da se je bilo v tem času vseeno mogoče sprehajati in obiskati muzej (Pohode, obisk muzeja – E7; Sprehode – F9).

Prostovoljci so med epidemijo od zaposlenih dobili osnovna navodila za zaščito zdravja – razkuževanje rok, merjenje temperature in ohranjanje medsebojne razdalje (Da izmerimo temperaturo in se držimo pravil glede mask in razdalje – E5; Ob prihodu na naslov društva so nam izmerili temperaturo (H12). Nosili smo maske, razkuževali roke – H13). Zaposleni so jih obvestili tudi o tem, da se dejavnosti v živo ne bodo izvajale (Nobenih posebnih navodil, razen tega, da ni aktivnosti – G8) ter da bo komunikacija potekala po telefonu in elektronski pošti (Da bo komunikacija potekala po telefonu, e-pošti – F6).

Prostovoljci so z zaposlenimi in uporabniki po potrebi stik ohranjali preko telefona in spleta, nekateri so hodili tudi na sprehode (Ja, preko telefona, mailov, online in tudi pohodi v omejenem številu – E6; Bilo je več kontakta po telefonu – F8; Občasno sem bil v stiku z zaposlenimi in uporabniki, ko je bilo to mogoče – G11; V stiku z zaposlenimi in uporabniki smo bili po potrebi – H16).

Tako kot zaposleni so tudi prostovoljci izpostavili razlike med prvim in drugim zaprtjem. Prvo se jim je zdelo strožje v smislu ukrepov in prepovedi druženja, takrat tudi še niso uporabljali programa Zoom (Med prvim še ni bilo Zooma in je bilo vse bolj strogo – G13; Ob prvem zaprtju smo imeli dosti manj stikov, tako osebnih kot po Zoomu – H20), v drugem pa so se v omejenem obsegu lahko družili (Drugo zaprtje stiki niso bili tako omejeni (F10) … omogočeni so bili posamični kontakti – F12).

Doživljanje epidemije, počutje in duševno zdravje v tem obdobju so prostovoljci opisali različno, od monotonega in čustvenega (Bolj monotono in čustveno – E8) do tega, da so se v prvem valu epidemije počutili bolj ogroženo kot v drugem, ko so zopet postali dejavnejši (V prvem valu sem se počutila bolj ogroženo (F13), v drugem sem nekako sprejela situacijo (F14) in se posvetila aktivnostim, kot je telovadba, sprehodi, meditacija – F15). Prostovoljka je omenila, da je epidemija vplivala na njeno fizično zdravje, ker je bila bistveno manj dejavna

(Epidemija je vplivala predvsem na moje fizično zdravje (H21). Bila sem dosti manj aktivna, več časa sem preživela doma ob gledanju televizije (H22)). Več časa zase je izkoristila za kuhanje, sprehode v naravi (Imela sem več časa zase (H25) … večkrat sem kaj skuhala, kot tudi pojedla (H27) … večkrat sem bila v naravi namesto v nakupovalnih centrih – H28). Redkeje je videvala svoje družinske člane in prijatelje (Redkeje sem se videvala s svojimi družinskimi člani, kot tudi s prijatelji – H26). Eden izmed prostovoljcev je povedal, da epidemija nanj ni imela posebnega vpliva (Ni vplivala posebno name – G14).