• Rezultati Niso Bili Najdeni

GOVORKA I-1-C

In document Govor Črnomlja (Strani 65-0)

6.5 PRVA STAROSTNA SKUPINA (DO 30 LET)

6.5.3 GOVORKA I-1-C

Govorka je rojena leta 2004 in obiskuje 1. letnik srednje vzgojiteljske šole v Novem mestu.

Eno leto je obiskovala gimnazijo v Črnomlju, a se je potem z novim šolskim letom prepisala v šolo v Novo mesto. Od rojstva živi v Črnomlju, njen oče je Črnomaljec, mama pa prihaja iz vasi Tribuče (južnobelokranjsko narečje). V prostem času se amatersko ukvarja z igranjem v gledališču, nastopa v folklorni skupini in povezuje javne prireditve.

6.5.3.1 TRANSKRIPCIJA

Posnetek I-1-C (Op.: Prisotna je bila še govorkina starejša sestra, ki pa se v pogovor ni vključevala; v daljavi šum prometa, cerkeveni zvon.)

ˈNẹːkẹj ˈcaːjta səm ˈjaːxała, zẹj ne ˈmọːrem, ˈkiː je koˈrọːna. ˈAːm i smo ˈpač zaˈpərti. ˈḀːm – ˈp oːł, ˈəː, ˈraːda se ukˈvaːrjam, ˈəː, z igˈraːnjem v gledaˈliːškix pretsˈtaːvax, tọ ˈdẹːłam že od ˈmaːlega. ˈƎːm, ˈdoːsti ˈlẹːt se že s ˈtẹːm v ˈbiːstvu ukˈvaːrjam. ˈƎ, ˈvọːdim ˈkaːke prireˈdiːtve.

ˈŁaːnsko ˈlẹːto səm voˈdiːla ˈJaːsno, ˈəːm – ˈfuːl mi je bˈłọː fˈšẹːč, ki s ˈtẹːm pridoˈbiːvam ˈnoːve isˈkuːšne ˈiː – ˈəːm – bo ˈtȯː ˈdoːbro za ˈm oːjo priˈxọːdnost, ki ˈčẹːm s ˈtẹːm ˈnẹːkək ˈdaːlje oˈziːroma ˈčẹːm ˈtọː obˈdəržat f sˈv ːjem živlˈjeːnju, ˈḁːm.

S: ˈKək so ti pa fˈšẹːč ˈnoːvi soˈšọːlci?

{smeh} ˈNoːvi soˈšȯːlci so mi v ˈbiːstvu ˈfuːl ˈsuːpər. ˈRẹːs pa je, da se ˈviːdi ˈtək druˈgaːčnost med nˈjiːmi, ˈmaːno, ki v ˈbiːstvu ˈžiːvim f Č ˈnoːmłu, v ˈmaːjnšim ˈmẹːstu, ˈoːni pa və ˈtẹːx ˈvẹːčjix ˈmẹːstix žiˈviːjo. ˈƎː, ˈtuːt ˈta naˈrẹːčja se ˈmẹːšajo met ˈsaːbo. ˈƎːm – ˈaːmpək ˈtək reˈciːmo mi Bełokˈraːjnci ˈniːs – ˈnaːše naˈrẹːčje je pˈreːveč ˈm oːčno, da bi zaˈẹnkrat še spreˈjẹːli ˈnẹːke dˈruːge novoˈmẹːške beˈsẹːde vˈmẹːs. ˈḀːm, da je – na, v ˈNoːvem ˈmẹːstu je naˈčeːłoma ˈfuːł ˈdoːst lˈjuːdi ˈiːs – ˈƎː, v ˈbiːstvu ˈjaː ˈp oːznam ˈsəmo ˈm oːje soˈšọːlce, niˈkọːgar dˈruːgega. ˈRaːz ˈtẹː, ki pač ˈp oːznam is ˈBẹːle kˈraːjne, Č ˈn oːmła.

S: ˈJaː, ˈkuːłk ˈvas pa je iz ˈBẹːle kˈraːjne?

ˈḀː, ˈnaːs je v razˈrẹːdu deˈvẹtindˈvəjset, ˈḁː, ˈdäːset ˈnaːs je ˈpaː iz ˈBẹːle kˈraːjne.

S: Si jix pozˈnaːła žẹ pˈrẹːj?

64

ˈƎːm, ˈdaː, ˈeːne cˈłọː ˈne. Metˈłiːčane, ki ne ˈxuọdim ˈtuːk v Metˈłiːko i ˈneːznam ˈbaš, kˈdȯː so bˈliː. Dərˈgač smȯ se pa ˈtək ˈpọː ˈeːnem ˈtẹːdnu že ˈfuːl vˈjẹːli i sˈmȯː v ˈdoːbrix odˈnoːsix ˈtut še ˈzej, ˈneː gleˈdẹː na ˈtọː, da se ˈrẹːs ˈmaːło ˈčaːsa pozˈnaːmo, še zˈmẹːrẹj pač oxˈraːnjamo sˈtiːke i se pripˈraː ljamo na nasˈlẹːdnje ˈlẹːto.

S: ˈLẹːpo. ˈƎːm, pa še ˈmaːlo ˈmoːrda o folkˈlọːri. Ko si pˈrẹːj oˈmẹːnła.

ˈAː, pa ˈrẹːs.

S: ˈSəmo še ˈtọː, ˈpoːl pa –

ˈDaː, ˈəː – na fołkˈłọːro ˈiːsto ˈxọːdim. ˈƎː, ˈtọːrəj ˈəː – ˈnaːjprẹj se zˈmẹːnimo, kˈjẹː ˈbọːjo ˈvaːje, ˈfuːł ˈdoːst ˈnaːs je na ˈfołkˈłọːri, ˈəː – ˈveč ko sˈtọː. ˈƎːm, ˈp oːlẹj pˈlẹːšemo, ˈvaːje tˈraːjajo kər ˈdoːst ˈcaːjta, fˈčaːs se ˈmaːło zavˈlẹːčejo, pˈriːdemo op eˈnaːjstix ˈšeːle ˈdoːmux. ˈƎː, fˈčaːsix gˈreːmo f ˈkaːko gosˈtiːłno vˈmẹːs pa se še ˈbȯːl zavˈlẹːče. {smeh} Najˈłḙːpše mi je bˈłọː nasˈtọːpat ˈtək na cełoveˈčḙːrcu, k smo ga f ˈSẹːmiču ˈmẹːli. Bˈłọː je ˈdoːsti lˈjuːdi, głeˈdaːłcə , ˈəːm – ˈDaː, ˈpḁč, ˈraːda oxˈraːnjam ˈtȯː sˈtaːro kulˈtuːro.

6.5.3.2 DIAHRONA ANALIZA

1 Naglas

1.1 Netonemski oz. dinamični;

kolikostna nasprotja so ohranjena;

nekateri kratki naglašeni samoglasniki so se podaljšali, dolgi pa skrajšali.

ˈraːda, ukˈvaːrjam, ˈdẹːłam, ˈkaːke, ˈlẹːto, pridoˈbiːvam : ˈtək, ˈveč

ˈaːmpək, ˈjaː ‛jaz’, ˈnaːs, ˈbȯːl; deˈvẹtindˈvəjset,

1.2 Izveden je naglasni umik na prednaglasna e in o;

umik z vsake končne kračine, pa tudi cirkumflektirane in akutirane dolžine.

(ˈpọː) ˈeːnem; ˈnoːve, ˈdoːbro, ˈm oːčno, ˈm oːje, ˈp oːlẹj

zaˈẹnkrat, pˈreːveč; lˈjuːdi, ˈp oːznam, ˈdäːset, ˈneːznam; ˈžiːvim

2 Dolgi samoglasniki; eno- in dvoglasniki z dolenjskimi sovpadi in razvoji ter težnjo po nadnarečnem govoru

65 2.1 ě > ẹː(/ḙː)

ȏ in zgodaj podaljšani novoakutirani > ọː/ȯː

ˈdẹːłam, ˈlẹːt, (s) ˈtẹːm, ˈlẹːto, fˈšẹːč, ˈnẹːkək, ˈrẹːs, (v) ˈmẹːstu, ˈtẹːx, (və) ˈmẹːstix, naˈrẹːčja, ˈmẹːšajo, naˈrẹːčje, ˈnẹːke, novoˈmẹːške, beˈsẹːde, vˈmẹːs, (po) ˈtẹːdnu, ˈlẹːto, zˈmẹːnimo, zavˈlẹːčejo, vˈmẹːs, zavˈlẹːče; najˈłḙːpše

cˈłọː, sˈtọː, ˈtọː/ˈtȯː, ˈtọːrəj, soˈšȯːlci/soˈšọːlce, kˈdȯː

2.2 e in ę > ẹː, pod stranskim naglasom > ẹ, pred r > ḙː

ǫ in novoakutirani - v nezadnjih besednih zlogih > ọː/uọ

kˈjẹː; (və) ˈvẹːčjix, spreˈjẹːli, zˈmẹːrẹj, kˈjẹː, pˈlẹːšemo; deˈvẹtindˈvəjset; (na) cełoveˈčḙːrcu

ˈvọːdim, ˈxuọdim/ˈxọːdim, priˈxọːdnost

2.3 umično naglašeni e > eː, mlado umičnonaglašeni e > ẹ

(ˈpọː) ˈeːnem, zaˈẹnkrat

2.4 umično in mlado

umičnonaglašeni naglašeni o >

oː/ oː, pred j > ː

ˈdoːsti/ˈdoːst, ˈnoːve, ˈdoːbro, ˈoːni, ˈnoːvi, (v) ˈdoːbrix, (v) odˈnoːsix; ˈm oːjo, ˈm oːčno, ˈm oːje, ˈp oːlẹj, ˈp oːł; (f) sˈv ːjem

2.5 i > iː (v) gledaˈliːškix, v ˈbiːstvu, prireˈdiːtve, voˈdiːla, pridoˈbiːvam, oˈziːroma, ˈviːdi, (med) nˈjiːmi, reˈciːmo, Metˈłiːčane, (v) Metˈłiːko, sˈtiːke, ˈiːsto, pˈriːdemo, (v) gosˈtiːłno

2.6 u > uː (ˈfuːl), isˈkuːšne, ˈsuːpər, ˈtuːt, dˈruːge, dˈruːgega, kulˈtuːro

2.7 a > aː, > ə v števniku (-)dvajset, ˈraːda, ukˈvaːrjam, (z) igˈraːnjem, (v) pretsˈtaːvax, (od) ˈmaːlega, ˈkaːke, ˈłaːnsko, ˈdaːlje, druˈgaːčnost, (v) ˈmaːjnšim, (met) ˈsaːbo, ˈnaːše, ˈčaːsa, pozˈnaːmo, oxˈraːnjamo, pripˈraː ljamo, ˈnaːjprẹj, ˈvaːje, tˈraːjajo, ˈcaːjta, (op) eˈnaːjstix, fˈčaːsix, ˈraːda, sˈtaːro; med ˈmaːno; deˈvẹtindˈvəjset

66

2.8 > ər zaˈpərti

2.9 > /

3 Kratki naglašeni samoglasniki, večinoma so se podaljšali 3.1 a > aː/a/ḁ ˈjaː, ˈnaːs; ˈbaš; ˈpḁč

3.2 o, ǫ > ȯː ˈbȯːl

3.3 e, ě, ę > e ˈveč

4 Kratki nenaglašeni samoglasniki, nizka stopnja slabitve kratkih samoglasnikov 4.1 Onemitve:

-i, -e > - ; e, ě, i > ə/ ;

u > ; -o > - ; a > ə

ˈtuːt, ˈdoːst, dərˈgaːč;

ˈsuːpər, ˈtọːrəj, cˈłọː, ˈmẹːli, kˈraːjne, bˈliː, bˈłọː, fˈčaːs;

dərˈgaːč;

ˈtuːk, ˈnẹːkək;

ˈaːmpək, ˈnẹːkək

4.2 Preglas a > ẹ pred j zˈmẹːrẹj

4.3 e > ẹ pred j ˈnaːjprẹj, ˈp oːlẹj

4.4 ǫ > ȯ (redko) smȯ

4.5 Natanek zlogotvornega po onemitvi ə in drugotnega ə po onemitvi samoglasnikov ob r

ˈraːz , dərˈgaːč

4.6 -i > - (redko) k

4.7 ě > i (redko) (v) ˈmaːjnšim

5 Soglasniki

67

5.1 ĺ > lj/ł ˈdaːlje, živlˈjeːnju, pripˈraː ljamo, (f) Č ˈnoːmłu, (iz) Č ˈn oːmła

5.2 ń > nj/n/jn (z) igˈraːnjem, živlˈjeːnju, nˈjiːmi, (na) nasˈlẹːdnje;

isˈkuːšne; (v) ˈmaːjnšim, Belokˈraːjnci

5.3 ł > ł pred zadnjimi samoglasniki, občasno v izglasju in pred soglasniki;

pred sprednjimi samoglasniki l ni tako trd, zato večinoma v transkripciji ni označen; a je vseeno nekoliko trši kot v knjižnem jeziku.

ˈdẹːłam, ˈłaːnsko, bˈłọː, naˈčeːłoma, Č ˈn oːmła, Č ˈnoːmłu, cˈłọː, fołkˈłọːro, ˈmaːło, cełoveˈčḙːrcu, Bełokˈraːjnci; ampak: voˈdiːla, ˈfuːł/ˈfuːl, ˈp oːł, głeˈdaːłcə , gosˈtiːłno; ampak: kulˈtuːro

ˈmaːlega, gledaˈliːškix, ˈlẹːto, spreˈjẹːli, ˈBẹːle, bˈliː, vˈjẹːli, gleˈdẹː, nasˈlẹːdnje, ˈp oːlẹj, zavˈlẹːčejo, ˈšeːle, ˈmẹːli; ampak: Metˈłiːčane, Metˈłiːko, najˈłḙːpše, głeˈdaːłcə

5.4 v > f/f pred nezvenečimi nezvočniki;

v > v pred zvočniki in zvenečimi nezvočniki v vzglasju in v notranjih zlogih

fˈšẹːč, f sˈv ːjem, fˈčaːs, fˈčaːsix, f ˈkaːko, f ˈSẹːmiču, f Č ˈnoːmłu;

vˈjẹːli, v ˈdoːbrix, v gledaˈliːškix, v ˈbiːstvu, v ˈmaːjnšim, v razˈrẹːdu, v Metˈłiːko, zavˈlẹːčejo, vˈmẹːs, zavˈlẹːče; pripˈraː ljamo

5.5 Soglasniški sklop zd > z v besedi zdaj.

ˈzej

5.6 -k > -x (le v tej besedi). ˈdoːmux 6 Oblikoslovni pojavi

6.1 Končnica -jo gl. biti v 3. os. mn. ˈbọːjo 7 Besedotvorje

7.1 Dodana členica -k (> -x). ˈdoːmux 8 Skladnja

68 8.1 Veznik ki v pomenu ker (uvaja

vzročni odvisnik).

/…/ˈfuːl mi je bˈłọː fˈšẹːč, ki s ˈtẹːm pridoˈbiːvam ˈnoːve isˈkuːšne /…/; /…/bo ˈtȯː ˈdoːbro za ˈm oːjo priˈxọːdnost, ki ˈčẹːm s ˈtẹːm ˈnẹːkək ˈdaːlje /…/

8.2 Povedek (ali njegovi deli) je pogosto na koncu stavka.

/…/ ˈdoːsti ˈlẹːt se že s ˈtẹːm v ˈbiːstvu ukˈvaːrjam.

/…/; /…/ ˈoːni pa və ˈtẹːx ˈvẹːčjix ˈmẹːstix žiˈviːjo.

/…/; /… gleˈdẹː na ˈtọː, da se ˈrẹːs ˈmaːło ˈčaːsa pozˈnaːmo, /…/; /…/ Najˈłḙːpše mi je bˈłọː nasˈtọːpat ˈtək na cełoveˈčḙːrcu, k smo ga f ˈSẹːmiču ˈmẹːli. /…/

8.3 Govorni signali in mašila. ˈḁːm, ˈəː, ˈəːm, v ˈbiːstvu, ˈpḁč 9 Leksika

9.1 Slengizmi. ˈfuːl ‛zelo’

9.2 Prevzete besede. ˈcaːjta ‛časa’, ˈsuːpər ‛izvrstno’ (prevzeto po zgledu sodobnih evr. jezikov)

9.3 Besede enake hrvaškim. ˈjaː ‛jaz’, i ‛in’, ˈneːznam ˈbaš ‛ne vem še’

6.5.3.3 KOMENTAR K ANALIZI GOVORA GOVORKE I-1-C Naglas

Govor govorke je netonemski, kolikostna nasprotja ima ohranjena zaradi krajšav nekaterih samoglasnikov znotraj besed (deˈvẹtindˈvəjset) in v posamičnih besedah (ˈtək, ˈveč). Značilne so podaljšave kratkih naglašenih samoglasnikov (ˈaːmpək, ˈjaː ‛jaz’, ˈnaːs, ˈbȯːl).

Izveden je naglasni umik na prednaglasna e in o ((ˈpọː) ˈeːnem, ˈnoːve, ˈdoːbro, ˈm oːčno, ˈm oːje, ˈp oːlẹj), umik z vsake končne kračine (pˈreːveč, zaˈẹnkrat) ter cirkumflektirane (lˈjuːdi ‛ljudje’, ˈp oːznam, ˈdäːset, ˈneːznam) in akutirane dolžine (ˈžiːvim). Mlado umično naglašeni samoglasnik je v večini primerov dolgo naglašen, le izjemoma ne (ˈtək) .

Dolgi samoglasniki

Govorkin govor v svojem govoru uporablja večinoma dolge enoglasnike, ki so enaki tistim v knjižnem jeziku. Refleks za praslovanski ě je v analiziranem govorjenem besedilu ẹː (ˈdẹːłam,

69

ˈlẹːt, (s) ˈtẹːm, ˈlẹːto, fˈšẹːč, ˈnẹːkək, ˈrẹːs, (v) ˈmẹːstu, ˈtẹːx, (və) ˈmẹːstix, naˈrẹːčja, ˈmẹːšajo, naˈrẹːčje, ˈnẹːke, novoˈmẹːške, beˈsẹːde, vˈmẹːs, (po) ˈtẹːdnu, ˈlẹːto, zˈmẹːnimo, zavˈlẹːčejo, vˈmẹːs, zavˈlẹːče), le v enem primeru se pojavi ḙː (najˈłḙːpše). Kot refleksa za praslovanska ȏ in zgodaj podaljšani novoakutirani se večinoma dvojnično pojavljata ọː in ȯː, nekoliko pogostejši je ọː (cˈłọː, sˈtọː, ˈtọː/ˈtȯː, ˈtọːrəj, soˈšȯːlci/soˈšọːlce, kˈdȯː).

Refleks za praslovanska e in ę je v vseh primerih ẹː (kˈjẹː; (və) ˈvẹːčjix, spreˈjẹːli, deˈvẹtindˈvəjset, zˈmẹːrẹj, kˈjẹː, pˈlẹːšemo, nekoliko širši je le pred r (na) cełoveˈčḙːrcu), za ǫ in novoakutirani v nezadnjih besednih zlogih se pojavi enoglasnik ọː (ˈvọːdim, priˈxọːdnost) oz.

v enem primeru dvojnično dvoglasnik uọ (ˈxuọdim/ˈxọːdim).

Govorka za nekdanje praslovanske e-jevske glasove uporablja same enoglasnike. Refleks za umično naglašeni e je eː ((ˈpọː) ˈeːnem), za mlado umično naglašeni e pa ẹ (zaˈẹnkrat). Na mestih nekdanjih praslovanskih o-jevskih glasov pa se pojavljajo tudi dvoglasniki. Refleksi za umično naglašeni o so (ˈdoːsti/ˈdoːst, ˈnoːve, ˈdoːbro, ˈoːni, ˈnoːvi, (v) ˈdoːbrix, (v) odˈnoːsix), oː (ˈm oːjo, ˈm oːčno, ˈm oːje, ˈp oːlẹj, ˈp oːł) in ː pred j ((f) sˈv ːjem).

Refleksi za dolge i, u in a so enaki kot v knjižnem jeziku, tj. iː, uː, aː (kot refleks praslovanskega dolgega a se samo enkrat, v števniku, med dvema zvočnikoma, pojavi ə:

deˈvẹtindˈvəjset).

Na podlagi posnetega govora težko veliko razberemo o razvoju zlogotvornih in , saj je bilo v njem zelo malo primerov besed, v katerih se izvorno pojavita (samo v besedi zaˈpərti; razpad zlogotvornega na polglasnik in zvočnik r).

Kratki naglašeni samoglasniki

Izvorno kratko naglašenih samoglasnikov je bilo v analiziranem govorjenem besedilu malo, še pri teh je večinoma prišlo do podaljšave. Refleksi za a so a (ˈbaš), aː po podaljšavi (ˈjaː, ˈnaːs) in rahlo oslabljen ḁ (ˈpḁč). Kot refleks za o, ǫ se pojavi ȯː (ˈbȯːl), za e, ě oz. ę pa e (ˈveč).

Kratki nenaglašeni samoglasniki

V primerjavi z analiziranima govoroma govorcev I-1-A in I-2-B ima govorka v svojem govoru manj primerov onemitev nenaglašenih samoglasnikov. Delne ali popolne onemitve so kakor pri prvih dveh govorcev najpogostejše takrat, kadar je nenaglašeni samoglasnik (predvsem visoki samoglaniki) v šibkem položaju: v izglasju (za i: ˈtuːt, ˈdoːst; za e: dərˈgaːč; za o: ˈtuːk,

70

ˈnẹːkək), ob zvočnikih (za e: ˈsuːpər, ˈtọːrəj, cˈłọː; za i: ˈmẹːli, kˈraːjne, bˈliː, bˈłọː, fˈčaːs). Redko pride do (delne) onemitve a oz. u (ˈaːmpək, ˈnẹːkək, dərˈgaːč).

Poleg onemitev je v govoru mogoče opaziti še: redko preglas a pred j (zˈmẹːrẹj), nekoliko ožji izgovor e pred j (ˈnaːjprẹj, ˈp oːlẹj), u-ju približan izgovor ǫ (smȯ). V enem primeru je po onemitvi ə prišlo do nastanka zlogotvornega (ˈraːz ), v drugem do oženja ě > i ((v) ˈmaːjnšim). Izglasni -i samo v vezniku ki govorka izgovarja rahlo oslabljen (k).

Soglasniki

Po narejeni analizi in označevanju narečnih ter knjižnih posebnosti z različno barvo se je pokazalo, da ima govorka največ narečnih posebnosti ravno pri izgovoru soglasnikov. Ohranja praslovanski ł pred zadnjimi samoglasniki in pred soglasniki (razen v knjižni besedi kulˈtuːro), pred sprednjimi ga izgovarja še vedno nekoliko trše kot je to značilno za knjižni jezik, a ne tako trdo kot npr. govorec I-1-B, zato ga v večini primerov v transkripciji nisem posebej označevala.

Mehki govorka izgovarja kot zvezo jezičnega in mehkega dela, tj. lj (ˈdaːlje, živlˈjeːnju, pripˈraː ljamo) ali pa pride do otrditve v ł ((f) Č ˈnoːmłu, (iz) Č ˈn oːmła); slednje le v besedi Črnomelj. Mehki ń je v enem primeru v govoru govorke otrdel (isˈkuːšne), drugače pa razpadel na nosni in mehki del nj ((z) igˈraːnjem, živlˈjeːnju, nˈjiːmi, (na) nasˈlẹːdnje) oz. jn ((v) ˈmaːjnšim, Bełokˈraːjnci).

Pred nezvenečimi nezvočniki v izgovarja kot f/f (fˈšẹːč, f sˈv ːjem, fˈčaːs, fˈčaːsix, f ˈkaːko, f ˈSẹːmiču, f Č ˈnoːmłu). Pred zvočniki in zvenečimi nezvočniki v vzglasju zvočnik v izgovarja zobnoustnično (vˈjẹːli, v ˈdoːbrix, v gledaˈliːškix, v ˈbiːstvu, v ˈmaːjnšim, v razˈrẹːdu, v Metˈłiːko, zavˈlẹːčejo, vˈmẹːs, zavˈlẹːče) in le v enem primeru v notranjem zlogu dvoustnično zaokroženo (pripˈraː ljamo).

V enem primeru se pojavi poenostavitev soglasniškega sklopa zd v z v besedi zdaj (ˈzej).

Samo v besedi domov se pojavi dodana členica -k, ki pa jo govorka izgovarja kot -x, kar smo lahko videli že pri govorcu I-1-B.

71 Oblikoslovje

Na ravni oblikoslovja je v govoru govorke posebna le končnica -jo namesto knjižne -do v 3.

osebi množine prihodnika glagola biti (ˈbọːjo).35

Besedotvorje

Besedi domov je v govorkinem govoru dodana členica -k oz. -x (ˈdoːmux).

Skladnja

Nekaj več posebnosti v govorkinem govoru je na področju skladnje. Opaziti je mogoče uporabo veznika ki v pomenu ker, ki uvaja vzročni odvisnik (/…/ˈfuːl mi je bˈłọː fˈšẹːč, ki s ˈtẹːm pridoˈbiːvam ˈnoːve isˈkuːšne /…/; /…/bo ˈtȯː ˈdoːbro za ˈm oːjo priˈxọːdnost, ki ˈčẹːm s ˈtẹːm ˈnẹːkək ˈdaːlje /…/).36

Za govorkin govor je značilno, da poved oz. stavek pogosto konča z osebno glagolsko obliko, deležnikom na -l oz. nedoločnikom (/…/ ˈdoːsti ˈlẹːt se že s ˈtẹːm v ˈbiːstvu ukˈvaːrjam. /…/;

/…/ ˈoːni pa və ˈtẹːx ˈvẹːčjix ˈmẹːstix žiˈviːjo. /…/; /… gleˈdẹː na ˈtọː, da se ˈrẹːs ˈmaːło ˈčaːsa pozˈnaːmo, /…/; /…/ Najˈłḙːpše mi je bˈłọː nasˈtọːpat ˈtək na cełoveˈčḙːrcu, k smo ga f ˈSẹːmiču ˈmẹːli. /…/).

Govor je poln pogostih mašil in govornih signalov (ˈḁːm, ˈəː, ˈəːm, v ˈbiːstvu, ˈpḁč), ki imajo v govoru zgolj pragmatično funkcijo (govorka je bila pri snemanju sprva malo živčna in je veliko razmišljala, kaj naj pove, zaradi česar je trenutke tišine prekinjala z uporabo mašil)

Leksika

Leksičnih posebnosti je v govorkinem govoru manj kot v govorih govorcev I-1-A in I-1-B.

Pojavljajo se slengizmi (ˈfuːl ‛zelo’), prevzete besede, značilne za širši slovenski prostor (ˈcaːjta ‛časa’, ˈsuːpər ‛izvrstno’ (prevzeto po zgledu sodobnih evr. jezikov)), in besede, ki so enake hrvaškim knjižnim (ˈjaː ‛jaz’, i ‛in’, ˈneːznam ˈbaš ‛ne vem še’).

35 Ramovš (1935) pri opisu osrednjega belokranjskega govora navaja, da je končnica za 3. os. mn. sedanjika na zahodnem delu -jo, na vzhodnem pa -du (Črnomelj v tem primeru leži na zahodnem delu).

36 Sprašujemo se o nastanku tega veznika. V SES najdemo naslednjo razlago za veznik ker: »ker vez.lat.‛qiua, quod’ (16. stol.) Nastalo iz ježe (10. stol.) po zamenjavi vzglasnega j- v oziralnih zaimkih in veznikih s k-, ki izvira iz vprašalnih (Škrabec, Jezikoslovni spisi I/3, 318). S tem je enako hrv., srb. jer ‛ker’ < *je-že. Beseda vsebuje obliko srednjega spola oziralnega zaimka *jь, *ja, *je in členico *že (SP I, 167). Brez vzglasnega k- je ohranjeno še nar. prekmursko ár ‛ker’ (17. stol.) iz pslovan.*a že ali *je že. (Snoj, SES)«, pri čemer belokranjski ki v istem pomenu ni naveden. Kot možna se zdi razlaga, da vzglasni j- ni bil zamenjan s k-, ampak je prej prišlo do zlitja *jь > i, kateremu se je po enaki naliki predstavil k, členica *že pa ni pristopila. (Smole, po el. pošti)

72 6.6 DRUGA STAROSTNA SKUPINA (30–60 LET) 6.6.1 GOVORKA I-2-A

Govorka je rojena leta 1967, od rojstva živi v Črnomlju. Po končani srednji šoli v Črnomlju je odšla na dvoletni študij v Ljubljano. Po koncu študija se je zaposlila v Črnomlju kot knjižničarka na osnovni šoli, kjer dela še danes. Oba njena starša sta bila iz Črnomlja. Nima posebnih prostočasnih dejavnosti.

6.6.1.1 TRANSKRIPCIJA Posnetek I-2-A

ˈNəš poˈkuọjni ˈaːte sė ni ˈdə ˈniːgdər oˈnək pˈrəf pˈrət sˈvuọjga peˈriːla. N zˈguọrniga n sˈpuọdniga. ˈP oːl smo se pa z ˈmaːmo ˈẹːnkrət zˈmẹːnle, da kȯ bọ ˈšo ˈoːn ˈduȯl pod ˈvərt ˈk oːsit tˈraːvo – pȯt ˈxiːšȯ smo ˈnaːmrəč ˈmẹːl ˈtaːkš ˈoːbrȯf, pa na ˈtiːst m obˈruọv je ˈp oːl ˈoːn zˈmiːrẹj z ˈr oːčno ˈk oːso tu tˈraːvo ˈk oːsȯ in smu zˈnaːle, də če je ˈšọː ˈraːno vˈjuːtrȯ ˈk oːsit, da ga ˈneːbȯ dȯ dvaˈnaːjstix, ˈtəm ˈnẹːki dȯ ˈjuːžne ˈg oːr, f ˈxiːšo. ˈIː ˈtaːčəs smọ ˈmiː pọˈbaːsale is neˈgọːve ˈs oːbe i is ˈtiːste kaˈmuːrice, smo ˈmiː ˈr eːkli ˈtaːkimu ˈmẹːjxnimu prọsˈtuọr, ˈkaːmȯr je ˈoːn ˈtẹː sˈv ːje ˈcuọte spˈraːvła . ˈMiː smo ˈtẹː ńeˈgọːve obˈlẹːke ˈxiːtro poˈbaːsale f pˈraːln stˈr ːj ˈiːn ˈgaː səˈvəda zavərˈtẹːle, də bo ˈčiːmprẹj opˈraːno, də bọ ˈp oːl ˈtuːdi ˈčiːmprẹj se ˈdaːło na šˈpaːgo ˈsȯšit, da kọ bọ ˈp oːl ˈpəršȯ ˈoːn ˈg ọːr, da ˈtẹːga ˈn eːbo sˈk oːrẹj ˈnəč oˈpaːzȯ.

ˈAːmpək ˈkəj k se ˈtuọ sˈk oːrẹj ˈniːgdər ni zgȯˈdiːłȯ. ˈZərət ˈtẹː ga, ker ko je ˈoːn ˈpəršu ˈg ọːr, se je, k je bọ ˈm oːkər zˈmẹːrẹj ọt pọˈtẹːjna, xˈtẹː preˈoːbličt ˈraːznoˈraːzne sˈvuọje ˈtiːste ta sˈłaːpše obˈlẹːke. I ˈpoːl kə je f ˈtiːst ˈs oːbic ọˈpaːzu, də ni niˈgọːvix obˈlẹː k, je zˈmẹːrẹj ˈpəršȯ f ˈkuːxino i je ˈzəčȯ kər ˈmaːło kˈriːčat na ˈoːbodvẹj, də ˈkəj smo ˈmiː nərˈdiːle z niˈgọːvo obˈlẹːko.

{smeh} ˈMaːma je bła ponaˈvaːdi zˈmẹːrẹj ˈtiːxo, ˈzət ker, ne da bi se ga ˈbaːła, ˈaːmpək si je žẹ ˈnaːjbərš ˈmiːs ła, də se z ˈniːm o ˈtẹːm ni vˈrẹːdno ˈkaːrat. ˈJaː səm pa pəč ˈs eːbe i ˈnọː bˈraːnła ˈiːn ˈjiː – in mu govoˈriːła, da ˈpəč če sẹ ˈn eːbo ˈdaː zˈlẹːpa ˈoːprḁt, ga ˈbọːmo ˈmoːgle pa pəč ˈtək ˈmaːło {smeh} za ˈnuːs poˈtẹːgn t, da bo ˈlaːxko ˈtuːdi ˈuːna niˈgọːva ˈdẹːłafska uniˈfoːrma ˈkədẹj pa ˈkədẹj opˈraːna. I ˈtȯː se je doˈgaːjałȯ səˈvəda, ˈdoːkler je ˈłoːxko ˈoːn ˈdẹːła i ˈx oːdȯ ˈk oːsit al pa reˈciːmȯ ˈdərva ˈsẹːkat al ˈkaːkȯ ˈtaːkȯ ˈfiːzičnȯ ˈdẹːłȯ ˈdẹːłat, da smo mu zˈmẹːrẹj ˈtəkrət pˈraːle in ˈoːn je ˈtọː zˈmẹːrẹj pogˈruːnta . I fˈčaːsix je c ˈłọː ˈtọː naˈrẹːdȯ, də pˈrẹːden je ˈšọː pọ ˈkaːkėm ˈtaːkėm ˈp oːsli, da je ˈuːnȯ sˈvuọjo sˈtaːro capaˈriːjo skˈriː {smeh}, da je ˈniːsmo ˈnaːšle {smeh}, da je ˈjaː ˈneːmo ˈdaːle pˈrət. I ˈp oːl je bˈłọː ˈmeːni ˈẹːnkrət ˈtẹːga zaˈdoːst pa səm ˈr eːkła:

»Pa ˈzək ˈtẹːga ˈtiː ˈneːdaš pˈrət? Pa ˈkaːj je ˈp oːl, ˈkḁj ˈneːbi ˈbọː ˈveːsəł, da te čmọ ˈoːprat?« Pa je ˈriẹkȯ: »Zˈnaːš, ko boš sˈtaːra, boš pogˈruːntała, da ˈv eːčkrat, ko se ˈcuọte oˈpeːrejo, ˈcȯːjne, se f stˈroːji rasˈtərgajo.« {smeh}

73 /…/

Və sˈtaːr ˈaːtetavi ˈxiːši, ˈr oːjstn , sȯ ˈmẹːl še f sˈtaːr ˈkuːxiń ˈtaːk ˈp ẹːčək (!), zaˈpiẹčək, se je ˈr eːklo, ˈəː, ki je ˈbiːstvu, ˈəː, ˈbọː is, ˈəː, ˈciːgła ˈziːdan in otsˈp oːdej pod ˈniːm je ˈbọː šˈp oːrxet, f kaˈtiːrega se je ˈpḁč ˈkuːrłȯ i naˈłaːgałȯ ˈdərva. I na ˈtẹːm zaˈp ẹːčki sȯ ˈt eːta, oˈbẹː ˈt eːte pˈraːktično, ˈkədẹj sȯ zaˈmẹː sle ˈkaːko ˈt eːstu za kˈruːx al pa zə poˈtiːco, so ˈdaːle na ˈtaː ˈp ẹːčək (!), ki je ˈbọː zˈmẹːrẹj ˈlẹːpu ˈt oːpəl i mˈłaːčən, fsˈxaːjat ˈtọː ˈt eːsto, da se bo ˈlẹːpo navzˈdiːgəłno. Pər ˈtẹːj ˈxiːš sȯ pa zˈmiːrẹj ˈmẹːl dˈvẹː al tˈriː ˈmaːčke in ˈtẹː ˈmaːčke sȯ se ˈjaːko ˈraːde xoˈdiːle gˈrẹːt na ˈtaː zaˈp ẹːčək, ˈg oːr nat šˈp oːrxet. ˈIː ˈeːniga ˈlẹː piga ˈdaːna je ˈnaːša ˈnaːjstaˈrẹːjša ˈt eːta zəˈmẹː sła, ˈmeːjnsevid, da je bọ gˈliːx ˈt eːsto za kˈruːx i ga je ˈlẹː po ˈdaːła v ȯˈnaːk pleˈt eːn ˈpeːxar i pokˈriːla s ˈkuːxinskȯ ˈcuọjnȯ i ga je ˈdaːła na ˈtaː zaˈpiẹčək, da bo ˈt eːsto fsˈxaːjało. ˈIː ˈp oːl fˈs sȯ ˈneːkam pˈr oːšl , eˈdiːno ˈmiːsln, da je ˈp oːłe ˈnẹːkẹj ˈdəc je osˈtaːłȯ f tẹj ˈkuːxin, k smo se gˈliːx gˈraːl , pa ˈ eːna od ˈmaːčk je šła ˈlẹːpȯ na ta zaˈp eːčək ˈg ọːr se gˈrẹːt i ˈl eːžat. ˈIː səˈvəda ˈniː šła zˈraːvən ˈtẹːga peˈxaːra, k se je ˈnuọtər ˈt eːstȯ fsˈxaːjało, ˈaːmpḁk je šła ˈlẹːpȯ ˈnuọtər kər na ˈtaː, na ˈtuː ˈt eːsto, ki je bło gˈr oːzno ˈlẹːpȯ ˈm eːxkȯ, pa je ˈnaːjbərš ˈtẹː ˈmaːčki ˈjaːko ˈpaːsało. {smeh} ˈMiː ˈdəca smo se gˈraːl , ˈmiːslim, da smo se gˈlix gˈraːl šˈpaːno al čˈłoːvək ne ˈjeːzi se, se ˈveč se ne sˈpoːmnəm. ˈIː tiˈšiːna je bła, ˈmiː smo ˈdəca səˈvəda vrešˈčaːl fˈsək pu sˈvuọje. Naˈkər je ˈpəršła ˈuːna dˈruːga ˈt eːta, ki ˈniː ˈsiːcər ˈmẹː sła, ˈaːmpak kuọ je ˈpəršla f ˈkuːxino, je taˈk oj oˈpaːzla, da je ˈguọr na zaˈpiẹčki ˈtaː ˈp eːxar s ˈtẹːm

fsˈxaːjanim ˈt eːstom, na ˈtẹːm ˈt eːsti je pa ˈlẹː po pˈr eːdła i łeˈžaːła ˈmaːčka.

6.6.1.2 DIAHRONA ANALIZA

1 Naglas

1.1 Netonemski oz. dinamični;

kolikostna nasprotja so ohranjena;

nekateri kratki naglašeni samoglasniki so se podaljšali, dolgi pa skrajšali.

sˈtaːr , ˈaːtetavi, ˈxiːši, ˈmẹːl , ˈkuːxiń , ˈtaːk, ˈp ẹːčək : ˈpəršla, ˈnəš, ˈdə , ˈvərt, ˈkəj/ˈkaj/ˈkḁj

kˈruːx, ˈoːn, pleˈt eːn; fˈsək, səˈvəda, ˈdəca, ˈkəj, ˈdə , ˈtəm

1.2 Izveden je naglasni umik na prednaglasna e in o;

ˈr eːklo, ˈt eːta, pˈr eːdła; ˈr oːjstn, gˈr oːzno, ˈt oːpəl, (z) ˈr oːčno ˈk oːso, (is) ˈs oːbe, sˈk oːrẹj, ˈm oːkər, sˈv oːje, (f) ˈs oːbic , ˈmoːgle, ˈdoːkler;

74 poleg umika na prednaglasni polglasnik tudi umik z vsake končne kračine in s (končne) cirkumflektirane in akutirane dolžine – tudi na predhodno nikalno členico ne (mlado umično naglašeni samoglasnik je lahko dolg ali kratek).

2 Dolgi samoglasniki; eno- in dvoglasniki z dolenjskimi sovpadi in razvoji 2.1 ě > ẹː (ẹː/eː/ə)

ȏ in zgodaj podaljšani novoakutirani

> uː/(ọː/ȯː)

(s) ˈtẹːm; ˈtẹːga, (na) ˈtẹːm, ˈmẹːl, gˈrẹːt, dˈvẹː, ˈnẹːkẹj, ˈtẹːga/ ˈnẹːki, zavərˈtẹːle, zˈmẹːnle, ˈdẹːłat, pˈrẹːden, (o) ˈtẹːm, pọˈtẹːjna, obˈlẹːke, vˈrẹːdno, zˈlẹːpa, poˈtẹːgn t, ˈdẹːłafska, sˈpuọdniga, (na) obˈruọv , ˈnuọtər, poˈkuọjni, ˈcuọte; ńeˈgọːve, niˈgọːvix, niˈgọːvo

75

(is) ˈs oːbe, sˈk oːrẹj, ˈm oːkər, ˈp oːsli, (f) ˈs oːbic; ˈmoːgle; ˈk oːsit, ˈk oːsȯ

2.5 i > iː/(ọː pred ) ˈxiːši, ˈbiːstvu, ˈziːdan, poˈtiːco, navzˈdiːgəłno, ˈmiːsln, ˈmiː, xoˈdiːle, (pȯt) ˈxiːšȯ, na ˈtiːstm, ˈmiː, ˈxiːtro, ˈčiːmprẹj, nərˈdiːle, ˈniːgdər, zgȯˈdiːłȯ, ˈtiːxo, (z) ˈniːm, govoˈriːła, reˈciːmȯ, ˈfiːzičnȯ, capaˈriːjo, ˈniːsmo; ˈbọː ‛bil’

2.6 u > uː/(uọ/ȯː pred j) ˈkuːxiń , ˈkuːrłȯ, dˈruːga, vˈjuːtrȯ, (dȯ) ˈjuːžne, ˈtuːdi, (f) ˈkuːxino, pogˈruːntała;

ˈcuọjnȯ/ˈcȯːjne

2.7 a > aː/(ə/ẹː);

ə > aː

sˈtaːr , ˈtaːk, naˈłaːgałȯ, pˈraːktično, ˈkaːko, ˈdaːle, taː, ˈaːte, (z) ˈmaːmo, tˈraːvo, ˈnaːmrəč, ˈtaːkš , zˈnaːle, ˈraːno, dvaˈnaːjstix, ˈtaːkimu,

sˈtaːr , ˈtaːk, naˈłaːgałȯ, pˈraːktično, ˈkaːko, ˈdaːle, taː, ˈaːte, (z) ˈmaːmo, tˈraːvo, ˈnaːmrəč, ˈtaːkš , zˈnaːle, ˈraːno, dvaˈnaːjstix, ˈtaːkimu,

In document Govor Črnomlja (Strani 65-0)