Razširjena družina in odnos z njo

Franc in Danila sta bila precej povezana s svojimi družinami. V kar nekaj pismih namreč lahko beremo zapise o eni ali drugi družini, njihovem družinskem življenju in težavah, ki jih to prinese. Franc je izhajal iz številne družine. Imel je kar nekaj sorojencev različnih starosti, ki so bili tako v različnih obdobjih in z različnimi potmi. V pismo leta 1922 zapiše, da se počasi ločujejo in gredo vsak svojo pot. Za enega brata pove, da služi vojaški rok, eden je odšel v Ljubljano, sestra Lizeta v šolo v Gorico, prav tako tudi brat Anton, ki se je šolal kot mizar. Franc še doda, da gredo vsak po svoje in verjetno ne bodo nikoli več vsi skupaj spet doma (Peric 1922).

V pismu, datiranem 30. 10. 1923, Felički razkrije, da bi si želel ostati na domu in se ne seliti drugam ter doda, da naj gredo drugi »po svetu z culo za kruhom. In stem ko bom doma vem samo to da imam hišo kjer stanuje toncili na razpolago de stanujemo lahko

vnji. in stem smo na samem in smo na domu. Pa vedi da se mi zdi skoraj preneumno pisat sedaj o teh rečeh ker bomo imeli potem časa dovolj kaj ne?« (Peric 1923).

Franc si želi ostati doma in že načrtuje, kje bi lahko s Feličko po njeni vrnitvi živela.

Naslednje leto v pismu ponovno omeni to željo, da ostane v domači hiši in si s Feličko tam ustvarita dom, vendar v tem pismu omeni, da so razmere doma takšne, kot so in da se bo treba marsičemu prilagoditi. Vseeno pa upa, da se situacija spremeni in bodo odnosi boljši. Feličko spodbuja, da morata potrpeti in se bodo stvari lahko spremenile (Peric 1924).

Felička in Franc sta po poroki živela pri Francu doma, skupaj z njegovo družino. Ko je Felička odšla v Egipt, je Danila, njuna hčerka, ostala v oskrbi očeta in njegove družine.

Danila je tako odraščala v razširjeni družini, saj njena družina nista bila le starša, ampak tudi stari starši, strici, tete, bratranci in sestrične. Franc v pismih Felički velikokrat pripoveduje o Danili, njenem odraščanju in jo želi pomiriti, da je zanjo dobro poskrbljeno.

V pismu leta 1928 ji opisuje, kako Danila sodeluje pri domačih opravilih in pomaga svoji babici (Peric 1928).

Iz pisem lahko razberemo, da je Danila odraščala v družbi svojih sorodnic, saj so bile približno enake starosti. Spomladi leta 1928 Franc Felički potoži, da je zdaj v njuni spalnici ostal sam, saj se je Danila, zdaj ko je večja, preselila v sobo, kjer spijo ostali otroci, saj je zanjo tako bolje in tudi lažje za popoldansko spanje. V več pismih so omenjene Frančeve mlajše sestrice kot Danilina družba in njene sovrstnice. Pri prebiranju pisem dobimo občutek, da je Danila odraščala v okolju, kjer je imela veliko družbe in dobro oskrbo. Franc v pismo 22. 5. 1930, ko je bil v Švici, zapiše, da pogreša Danilo in mu njegovi domači zelo malo povedo o njej. Zapiše, da mu je zaradi tega hudo, hkrati pa Felički zagotovi, da jima ni treba biti v skrbeh zaradi Danile, saj njegova mama zanjo skrbi, kot bi bila njena lastna hčerka. »No ni ti treba delati si skrbi radi nje ne tebi ne tebi in ne meni bodimo umerjena da mama skrbi zanjo bolj kot da bi bila svoja.« (Peric 1930).

Že pred tem, v pismu leta iz 1928, pa razberemo, da Frančeva mama aktivno sodeluje pri skrbi za Danilo, saj Franc opiše, kako poteka njihova večerna rutina. Njegova mama Danilo obleče in pripravi za spanje, jo toplo zavije, Franc pa jo odnese v posteljo.

»Zvečer predno jo nesem spat, mi jo mama sleče in zagreje nožice in mi jo zavije v tople cunje in tako jo poležem v toplih cunjah zavito v svojo postelco« (Peric 1928).

Iz pisem razberemo, da sta imela s Frančevo družino dober odnos, čeprav je v nekaterih pismih omenjeno, da se pojavljajo tudi težave, vendar lahko vseeno razberemo, da je bil njihov odnos dober. Žal pa tega ne moremo trditi za odnose s Feličkino družino. Franc v več pismih omeni njeno družino. Kmalu po Feličkinem odhodu ji piše, da je bil ob veliki noči pri njenih domačih na obisku in da je bila njena mama zelo žalostna zaradi Feličkinega odhoda (Peric 1921).

Velikokrat pa so zapisi o Feličkini družini negativno obarvani. Felička mu konec leta piše, da naj se ne razburja zaradi razmer pri njih doma in doda, da bi bilo lažje, če bi bila zdaj skupaj doma in bila drug drugemu v oporo ter bi se o stvareh lahko pogovorila (Koglot 1921).

Aprila leta 1922 Franc Felički zapiše, da je bil na obisku pri njenih domačih, da so sicer vsi zdravi, vendar se prepirajo s sosedi zaradi mej zemljišč. Opozori jo še, da naj jim tega nič ne omenja, saj se boji, da bodo jezni nanj, saj bodo vedeli, da ji je on povedal (Peric 1922).

Iz pisem iz obdobja Feličkinega drugega odhoda lahko razberemo, da so se odnosi s Feličkino družino še poslabšali. Franc Felički v pismu iz novembra leta 1928 zapiše, da je bil pri njeni družini na obisku in niso vprašali niti po njej niti po njuni hčerki Danili.

Franca je to zelo razžalostilo in Felički pove, da je imel občutek, kot da Felička ne bi več obstajala, saj nikogar ni zanimalo, kako je in kaj se z njo dogaja. Vendar Franc zaključi pismo z besedami, da ni važno, kaj si njeni mislijo in kako se obnašajo, ampak je važno, da imajo oni drug drugega in da sta z Danilo presrečna, ker vesta, da imata nekje daleč ženo, mamo, ki nanju misli in ju ima rada (Peric 1928).

V pismu iz istega leta pomladi pa beremo, da Feličkina mama ne mara Franca in o njem grdo govori. Franc Felički zapiše, da sta mu njen brat in sestra povedala, da je zelo težko živeti s Feličkino mamo, saj je njeno obnašanje nevzdržno. Feličkin brat je Francu potožil, da se mati vmešava tudi v njegov odnos z ženo in da je resnično težko shajati. Izvedel pa je tudi, da Feličkina mama o njem govori grde stvari, za katere ni želel izvedeti (Peric 1928).

V juliju je Franc Felički ponovno pisal pismo, v katerem je sporočal novice o njeni družini in lahko beremo, da je zelo razburjen, saj ga je Feličkina mama užalila. Zapiše, da ga je

Feličkina mama obtožila, da je on kriv za Feličkin odhod in še dodala, da meni, da se je s tem vsaj rešila njega in njunega odnosa.

»Nič ji nisem rekel kakor samo Štefaniji sem rekel ko sem šel iz hiše da naj ji ona reče da je ona kriva da si šla ti dol, in da če te bo tokalo iti v bolnišnico da bo ona nosila na vesti.

In da naj ji reče še da jaz trpim radi njenega sovraštva že minula tri leta, ampak da sedaj se mi je zazdrejalo . Danes sem videl Štefanjo sem jo vprašal da če ji je rekla in da kaj je odgovorila Za odgovor da je vdobila kar hoče naj bo, samo da je šla iz tistih krampljev, felička ves trepetam ko ti to pišem. Ali sem res taka zverina? Podlež? In vsa grda imena na svetu! Pa kaj porečejo ljudje ko zvedo! Kaj jim Stefanja gotovo pove! Ali sem res takšen! felička?« (Peric 1928).

Stanje se je očitno le slabšalo, saj leto kasneje Franc Felički zapiše in svetuje, da je bolje, da njenim domačim, še posebej materi, nič ne piše, saj ni vredno. Zapiše še, da je od zanesljivih ljudi slišal, da ju hoče odtujiti, ločiti. »…ali draga mi Felička jaz sem slišal od zaneslivih ljudi da ona hoče na vsak način odtujiti tebe od mene in sploh da ti hoče pristuditi celo našo družino brez da bi ji eden ali drugi kaj slabega napravil.« (Peric 1929).

Iz pisem torej lahko razberemo, da so bili odnosi med Francem, Feličko in Danilo in Frančevimi domačimi zelo dobri. Čeprav je nekajkrat omenjeno, da se bodo morali določenim stvarem prilagoditi in da je Frančev oče včasih nečimrn, so se zelo dobro razumeli. Iz pisem iz obdobja Feličkinega drugega odhoda lahko to še jasneje razberemo, saj je razbrati, da je pri skrbi za Danilo v veliki meri sodelovala Frančeva mati. Franc zapiše, da je zanjo skrbela, kot bi bila njena hčerka, jo vključevala v hišna opravila in tako lahko vidimo, da je bilo zanjo ob materinem odhodu dobro preskrbljeno. Veliko časa je preživela tudi z mlajšimi Frančevimi sestrami in si je bila nasploh s celotno družino blizu.

Ravno nasprotno pa je bilo s Feličkino družino. Pri Feličkinim domačih so bile težave, veliko so se prepirali in govorili drug čez drugega, še posebej pa čez mati. Ta naj bi bila težavna, nesramna in je povzročala veliko težav in razdorov. To je po vsej verjetnosti tudi botrovalo temu, da Danila ni preživljala veliko časa pri Feličkinih domačih in niti ni bila povezana z njimi, tako kot je bila s Frančevo družino. V pismih tudi zasledimo, da Franc pri Feličkinih domačih, še posebej pri materi, ni bil priljubljen oziroma vse prej kot to.

Mati je velikokrat grdo govorila o njem, ga opravljala in celo povedala, da se je Felička

z svojim odhodom rešila njega in njunega odnosa. Želela ju je ločiti. Franc je zaradi takšnih situacij še manj obiskoval Feličkine domače in vez je le še bolj oslabela. Zakaj je do tega prišlo, iz pisem žal ne moremo razbrati, je pa jasno razumljivo, da se stanje z leti slabša, odnosi so vedno šibkejši in slabši.