Ena oseba mora prevzeti odgovornost za celotno izvedbo samoocenjevanja (vodja izvedbe samoocenjevanja). Dodatne naloge in odgovornosti se lahko razdelijo po po-sameznih zahtevah, glede na organizacijsko strukturo zdravstvene ustanove in razpo-ložljivost zaposlenih. Pomembno je, da pridobimo naklonjenost in razumevanje čim večjega števila zaposlenih.
Vodstvo zdravstvene ustanove: Za uspeh izvedbe samoocenjevanja in udejanjanje akcijskega načrta je ključna podpora vodstva.
Vodja izvedbe samoocenjevanja: Pomembno je, da gre za osebo, ki dobro pozna področje enakosti v zdravstveni oskrbi in potrebe »ranljivih« skupin. Vodja izvedbe samoocenjevanja lahko imenuje odgovorno osebo za vsako posamezno zahtevo.
Skupina za izvedbo samoocenjevanja: Skupina naj se srečuje v rednih časovnih presledkih ter sledi napredku na področju zagotavljanja enakosti v zdravstveni oskr-bi »ranljivih« skupin, oblikuje nove pobude in spodbuja usposabljanja zaposlenih na tem področju. Skupina naj bo multidisciplinarna, vključuje naj naslednje predstavnike:
predstavnika vodstva zdravstvene ustanove, medicinsko sestro, zdravnika, predstavni-ka službe za upravljanje s človeškimi viri, administrativnega delavca, socialnega delav-ca, predstavnika službe za vodenje kakovosti, predstavnike »ranljivih« skupin v lokalni skupnosti, predstavnike nevladnih organizacij in po potrebi tudi druge.
LITERATURA
1. World Health Organization. The International Network of Health Promoting Hospitals and Health Services: Integrating health promotion into hospitals and health services. Concept, framework and organization. Copenhagen: World Health Organization, Regional Office for Europe, 2007.
2. The International Network of Health Promoting Hospitals and Health Services. HPH mem-bers. Dostopno 2. 9. 2015 na: http://www.hphnet.org/index.php?option=com_content&vi-ew=article&id=2311&Itemid=370
3. Constitution of the International Network of Health Promoting Hospitals and Health Ser-vices (HPH) and Memorandum of Understanding between WHO and the International HPH Network. Copenhagen: WHO Collaborating Centre for Evidence-Based Health Promotion in Hospitals and Health Services, 2010.
4. WHO Collaborating Centre for Health Promotion in Hospitals and Health Care. Dostopno 22. 9. 2015 na: http://www.hph-hc.cc
5. WHO Collaborating Centre for Evidence-Based Health Promotion in Hospitals and Health Services. Dostopno 2. 9. 2015 na: http://www.who-cc.dk
6. Migrant Friendly Hospital Project. Dostopno 22. 9. 2015 na: www.mfh-eu.net
7. COST Action HOME – Health and Social Care for Migrants and Ethnic Minorities in Europe (2007-2011). Dostopno 7. 10. 2015 na: http://www.cost.eu/COST_Actions/isch/IS1103 8. COST Action ADAPT – Adapting European Health Systems to Diversity (2012-2015).
Dostop-no 7. 10. 2015 na: http://www.cost.eu/COST_Actions/isch/IS1103
9. The Amsterdam Declaration Towards Migrant Friendly Hospitals in an ethno-culturally di-verse Europe, 2004. Dostopno 7. 10. 2015 na: http://www.mfh-eu.net/public/european_
recommendations.htm
10. Mladovsky P, Bernd R, Ingleby D, McKee M. Responding to diversity: an exploratory study of migrant health policies in Europe. Health Policy 2012; 105: 1–9.
11. Cattacin S, Chiarenza A, Domenig D. Equity standards for health care organizations: a theo-retical framework. Divers Equal Health Care 2013; 10: 249–58.
12. Standards for Equity in Health Care for Migrants and other Vulnerable Groups. Self-Assess-ment Tool for Pilot ImpleSelf-Assess-mentation. Copenhagen: The Task Force on Migrant-Friendly and Culturally Competent Health Care, The International Network of Health Promoting Hospi-tals and Health Services, 2014. Dostopno 7. 10. 2015 na: http://hphnet.org/attachments/
article/291/Equity%20Standards%20SAT%202014_Light.pdf
13. Farkaš Lainščak J. The National HPH Network of Slovenia: from idea to establishment. Clin Health Promot 2012; 2: 38.
14. Farkaš Lainščak J. Promocija zdravja v bolnišnicah: od ideje o podpornih okoljih do razvo-ja Mednarodne mreže za promocijo zdravrazvo-ja v bolnišnicah. V: Farkaš Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah: strokovno srečanje ob ustanovitvi Slovenske mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: 4–13.
15. Šprajcar D, Farkaš Lainščak J. Standard za promocijo zdravja v bolnišnicah. V: Farkaš Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah: strokovno srečanje ob ustanovitvi Slovenske mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univer-zitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: 28–39.
16. Farkaš Lainščak J, Sotler R, Jug B, Lainščak M. WHO-HPH Recognition Project in Slovenia:
interim report. Clin Health Promot 2015: 5 (suppl. 1): 42.
17. Farkaš Lainščak J, Lainščak M, Kukec A, Košnik M. Health-related behaviour among mana-gers of Slovenian hospitals and institutes of public health. South Eastern Eur J Public Health 2014; 2: 1-13.
18. Farkaš Lainščak J, Hodošček-Majc L, Števančec D, Lainščak M. Lifestyle and self-manage-ment advice in hospitalized patients with chronic heart failure. Clin Health Promot 2014; 4 (suppl. 1): 277.
19. Farkaš Lainščak J, ur. Ocena potreb uporabnikov in izvajalcev preventivnih programov za odrasle: ključni izsledki kvalitativnih raziskav in stališča strokovnih delovnih skupin. Ljublja-na: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016.
20. Buzeti T, Farkaš Lainščak J, Horvat M, Lipovec Čebron U, Maučec Zakotnik J, Pistotnik S, et al.
Izhodišča za izvajanje integrirane preventive kroničnih bolezni in zmanjševanje neenakosti v zdravju pri odraslih prebivalcih Slovenije. Pregled stanja in predlogi ukrepov. Ljubljana:
Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015.
21. Farkaš Lainščak J, Huber I, Maučec Zakotnik J, Sedlar N, Vrbovšek S, ur. Program integrirane preventive kroničnih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: priročnik za izvajanje programa s primeri dobrih praks. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016.
22. Farkaš Lainščak J, Huber I, Mlakar K, ur. Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdrav-ju odraslih. Katalog informacij Celje: za izvajalce pilotnega testiranja integriranih procesov vključevanja in obravnave ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje. Ljubljana:
Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015.
23. Huber I, Letnar Žbogar N, Peternel L, ur. Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdrav-ju odraslih. Katalog informacij Vrhnika: za izvajalce pilotnega testiranja integriranih proce-sov vključevanja in obravnave ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje. Ljubljana:
Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015.
24. Huber I, Kuhar D, Tomšič V, ur. Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju od-raslih. Katalog informacij Sevnica: za izvajalce pilotnega testiranja integriranih procesov vključevanja in obravnave ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje. Ljubljana:
Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015.
25. Lipovec Čebron U, ur. Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba: priročnik za razvijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016.
26. Deklaracija o pomenu vpeljevanja medkulturne mediacije v zdravstvene ustanove v Slove-niji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015.
27. Vertovec S. Super-diversity and its implications. Ethnic and Racial Studies 2008; 30: 1024–
54.
28. Lipovec Čebron U. Slepa pega evropskega zdravstva: analiza nekaterih vidikov zdravja mi-grantov. V: Medica K, Lukič G, Bufon M, ur. Migranti v Sloveniji – med integracijo in alienacijo.
Koper: Založba Annales, 2010: 51–87.
29. Mladovsky P. Migrant health in the EU. Eurohealth 2007; 13: 9–13.
30. Bofulin M, Bešter R. Enako zdravstvo za vse: imigranti v slovenskem zdravstvenem sistemu.
V: Medvešek M, Bešter R, ur. Državljani tretjih držav ali tretjerazredni državljani: integraci-ja državlintegraci-janov tretjih držav v Sloveniji. Ljublintegraci-jana: Inštitut za narodnostna vprašanintegraci-ja, 2010:
270–311.
31. Castañeda H. Perspectives on gender, health care, and illegal migration in Germany and the United States. V: Schrover M, van der Leun J, Lucassen L, Quispel C, ur. Gender and illegal migration in global and historical perspective. Amsterdam: IMISCOE/Amsterdam University Press, 2008: 171–88.
32. Smedley BD, Stith A, Nelson AR. Unequal treatment. Confronting racial and ethnic dispariti-es in health care. Washington: The National Academic Prdispariti-ess, 2003.
33. Yuval-Davis N. Intersectionality and feminist politics. Eur J Women‘s Studies 2006; 13:
193–209.