3 SELFIE FILTRI IN SKRB ZA VIDEZ
3.3 RESNIČNO, AMPAK NE PRAVO
Za filtriran selfie je predvideno, da je dvoje: resničen, ampak še vedno ne pravi, in sprejet, če je filtriran tako, da je videti naravno.
10Prav tam.
11 Prav tam, str. 5.
Pri selfie gledanju nastane paradoks – čeprav iščemo znake umetnega, filtriran selfie še vedno jemljemo kot resničnega. Tako digitalno forenzično oko raziskuje resničnost in realnost ter dobro in lepo. Resnično enačimo kot dobro in realno kot lepo.12
4. TRY THESE AWESOME 4 SELFIE FILTERS
4.1 FORMALISTIČNA ZASNOVA
Delo je sestavljeno iz ogledal, dveh večjih in enega manjšega ter enega manjšega s
podstavkom za ličila. Vsako izmed ogledal je podprto s težko železno konstrukcijo, pri dveh so dodani še betonski stabilizatorji. Na treh ogledalih se pojavijo dodatki, ki formalistično reprezentirajo glavno temo v raziskovanju dela. Enega dopolnjuje print sončnega zahoda in rastline, mišljeni kot ozadje v odsevu. Moje misli o temi podpira elektronski sistem, aktiviran in/ali prekinjen z gumbi, ki so aplicirani na ogledalu.
4.2 NASLOV
Svoje selfie filtre sem naslovila po zgledu spletnih reklam, ki promovirajo preizkušanje selfie filtrov.
4.3 OGLEDALA
Eno izmed ogledal dimenzij 56 x 56 centimetrov je uokvirjeno z lesenim okvirjem. Ogledalo dimenzij 61 x 40 centimetrov je akrilno, saj se je izkazalo, da je njegov predhodni stekleni predlog pretežak. Eno izmed manjših ogledal je dimenzij 20 x 20 centimetrov, drugo je del kovinskega podstavka s predalčkom za ličila in ima možnost rotiranja.
»'Selfiji so tam, kjer postanemo svoji sami največji oboževalci in skriti paparaci.'«13
12 Prav tam.
13 Jerry SALTZ, Art at arm's lenght: A history of the selfie, Vulture, 26. 1. 2014, dostopno na
<https://www.vulture.com/2014/01/history-of-the-selfie.html> (14. 1. 2022).
Ogledala sem ohranila, saj je njihova narcisoidna lastnost glavna sestavina selfija in tudi ključna pri selfie filtrih. Zaslon ob uporabi sprednjih kamer razumem kot ogledalo z
možnostjo dokumentiranja. Ta element dokumentacije ali fotografiranja sem zanemarila, saj menim, da pri uporabi sprednje kamere v namene selfija z ali brez filtrov ne gre zares za rezultat, ampak za proces. Gre za neskončen proces samofotografiranja brez konkretnega cilja in noben selfie ni končen, da bi zgradil neki skupen selfie, neki subjekt, zgrajen na temelju drugih selfijev. Posamezen deljen selfie ne predstavlja rezultata, ampak zgolj izpolni svoj namen deljenja v trenutnem prikazu.
4.4 SELFIE PALICE – PODSTAVKI
Filtre in proces sem odcepila ter ponovno približala tudi z uporabo pripomočkov, kot so selfie palice, pripomočki za lažje fotografiranje, priljubljeni sploh takrat, ko uporabniki želijo zajeti več oseb ali imeti okoli sebe več ozadja. V originalni uporabi uporabnik en konec drži v rokah, na drugem je preprost sistem, ki oprijema telefon. Komuniciranje našega ukaza in sprožitve slikanja je navadno povezano z gumbom in priključkom za telefon. Deluje torej kot neki podaljšek roke. Videz sicer ni kaj dosti privlačen, kar sem želela spremeniti v svojem predlogu, ki je veliko bolj monumentalen in kiparski. Kljub temu je funkcija mojih predlogov zgolj podstavek za ogledala in filtre. Potrebovala sem trdno in stabilno ogrodje.
Vse konstrukcije sem izdelala na izmenjavi v Linzu. Eno sem izdelala v okviru delavnice, ki jo je ponujal program na univerzi, druge sem v tamkajšnji delavnici izdelala sama.
Originalnemu videzu sem se najbolj želela približati ravno v primežu telefona, v svojem primeru ogledal, sicer so forme razvejane, povezane z varjenjem in imajo podobo telesa, ki se v »glavi« zaključuje z ogledali.
Slika 6 Tajda Stiplovšek-Jug, Selfie sticks, 2021, instalacija, 170 x 180 x 150 cm.
Forme imajo možnosti nastavitev s premikanjem po vertikali na zadnjih vretencih, sicer je konstrukcija fiksna. Kasneje se je premikanje izkazalo kot neuporabno ter bi z bolj
premišljenim inženirskim postopkom lahko delovalo in opravljajo svoj namen, ideja pa je, da se ogledala prilagajajo svoji velikosti.
Slika 7 Tajda Stiplovšek-Jug, Selfie sticks kolena, 2021, instalacija, 170 x 90 x 30 cm.
Slika 8 Tajda Stiplovšek-Jug, Selfie sticks kolena, 2021, instalacija, 170 x 90 x 30 cm.
Prav tako se je izkazalo, da nekatere konstrukcije niso dovolj stabilne in sem jih obtežila z betonskim podaljškom, ki ni pripet na konstrukcijo, ampak ima možnost snemanja. V beton je vlit malo večji železni profil od tistega na konstrukciji, ki se sicer dotika tal.
Od konstrukcij se ena razlikuje, in sicer je pri tej izključena možnost prilagajanja, saj to omogoča že pohištvo, ki obkroža ogledalo in primež, ker je ogledalo z lastnim podstavkom prosto na krožni ploskvi.
Slika 9 Tajda Stiplovšek-Jug, Selfie sticks, 2021, instalacija, 150 x 80 x 30 cm.
4.5 ZVOČNA INŠTALACIJA
Videz sprednje kamere in funkcij fotografiranja, ki se pojavijo na zaslonu pametnega telefona, podpirajo gumbi za sprožanje in prekinitev, ki referirajo na sprožanje selfijev, spreminjanje filtra in na prekinitev ali izbris slike na zaslonu. Slednjih funkcij medijsko nisem pretvarjala,
saj moj cilj ni analogno fotografiranje. Prenos zgolj referira na videz funkcij na zaslonu ob aktivaciji sprednje kamere, gumbi v mojem delu dobijo nove funkcije. Sprožajo in prekinjajo zvok govora. V originalni ideji naj bi inštalacija vključevala tudi linijski laser, ki se pomika gor in dol po vertikalni smeri s pomočjo motorčka, vendar sem se v izogib zdravstvenim dilemam rajši odločila za majhno luč, ki spominja na bliskavico in vizualno sporoči, da je inštalacija sprožena. Laser naj bi prikazal skeniranje in referiral na digitalno skeniranje obraza v namene aplikacije filtra.
Izdelava elektronskega avdio sistema, ki se napaja s prenosno baterijo in katerega logika je zapisana na mikrokrmilniku, presega moje veščine in ga je ustvaril študent elektrotehnike.
4.6 AKI SASAMOTO: TEA/COFFEE
Aki Sasamoto je v svoji instalaciji ustvarila tridimenzionalni osebnostni test. Začne se z izbiro kavnih zrn ali listov čaja, vsaka od izbir ima svoja vrata, ki vodijo v prostor, v katerih
gledalec izbira med dvema možnostma, ki vodita v nov prostor. Test se končuje s sedmimi izhodi, vsak predstavlja eno izmed možnih osebnosti.14
Slika 10 Aki Sasamoto, Tea/Coffee, 2021, instalacija, Frieze New York, 2015.
14Aki SASAMOTO, Tea/Coffee, Aki Sasamoto, 2015, dostopno na
<https://www.takeninagawa.com/aki_sasamoto/7437/> (14. 1. 2022).
Slika 11 Aki Sasamoto, Tea/Coffee, instalacija, Frieze New York, 2015.
4.7 UKINITEV PRILAGAJANJA
Ko je bilo delo še v grobih začetkih in je bila reprezentacija filtrov nejasna, me je motilo, da se moji filtri niso povezali z obrazom, kot to dosežejo digitalno. Še nekaj časa sem silila v to prilagajanje, v združitev odseva in svojega na ogledalo prilepljenega filtra ter vedno bolj padala v misel, da je ideja neuspešna. Ne samo jaz, tudi, ko sem se pogovarjala z drugimi, so mi predlagali uporabo upognjenih ogledal, ki popačijo odsev.
Slika 12 Tajda Stiplovšek-Jug, Analog Selfie filter, 2021, instalacija, 25 x 18 x 10 cm.
Ko sem le ugotovila, da je moja težnja enaka fascinaciji digitalnega risanja, kjer ni fascinacija nad risbo, ampak nad medijem, sem se zalotila, kako sicer vem in razumem te stvari, vendar se še vedno, ko naletim na tak koncept v nekem drugem primeru, odzovem, kot da tega ne bi vedela in si priznavala. Prav tako sem zavrgla ideje, da prenašam medij, kajti imela sem izvrstno misel, kako sprevračam neki digitalen pojav v analognega in da grem v obratni smeri, kot po navadi potekajo stvari. Nato sem ugotovila, da ni moj »prenos medija« prav nič nov in da je pravzaprav vse skupaj že šlo po običajni poti. Ideje filtrov so črpane iz uporabe ličil, plastičnih operacij, kostumov in tistih sten z luknjami, v katere vtakneš obraz in postaneš na primer čebelica, ki se pase na travniku. Dolgo sem potrebovala, da sem se otresla te
obsedenosti s pretvarjanjem medija. Moj namen ni pretvarjanje medija, ampak prikaz fenomena na več ravneh.
4.8 PRAZNJENJE
Menim, da v svoji kulturi mešamo pomene videza in uspeha. Vsi skrbimo za svoj videz, zdravje in mir v glavi ter s tem povezujemo srečo in uspeh, kar pripelje zgolj do občutka zadovoljstva. Težave iz svojega osebnega življenja in bolečine, povezane z njim, s tem samo prelagamo in blažimo.
Filtri tako zgolj pripomorejo k boljšemu počutju, vezanemu na videz, kar prepoznamo kot uspeh. Z njimi se ne spopademo z eksistenčnimi težavami, nasprotno, zaradi občutka
zadovoljstva se zadovoljimo s standardom, v katerem smo, kar nas pušča v vse večji praznini, saj ne dosegamo standarda, ki si ga želimo. Tako selfie filtri pripomorejo k vse večjemu praznjenju, saj hitro zadovoljijo naše želje in ustrezajo ideologiji o našem uspehu, ki nas vse bolj vodi stran od realizacije resničnega izvora naših težav, nas samih.
4.9 IDEOLOGIJA
Ideologija se nanaša na prej omenjeno Žižkovo razpravo o fantaziji:
Selfie filtri so ideološki, saj smo z njimi prikazani. Zakaj si želimo uporabiti selfie filter? Naša ideologija je, da smo lepi, zabavni ali želimo nekaj zakriti, vsaj tako se želimo dojemati. Zato uporabimo selfie filtre, iluzijo. Njihova uporaba ustreza našemu okviru fantazije. V filtrirani sliki je resnica (da smo lepi, zabavni ...), medtem ko smo reproducirana realnost mi, prisotni pri tem postopku od začetka.
4.10 IDOLI
Ukvarjam se z idoli in razvojem idolov, ki jih postavljamo danes. Menim, da idol ni več neka znana osebnost z lastnostmi lepote, ki zadošča našim merilom, ampak smo to mi sami. S filtri dosegamo idoliziranega sebe, svojega idola in ideologijo, vendar, kar se mi zdi problematično, je, da so ti idoli zreducirani na vizualni videz. Ne gre za idoliziranje intelekta, ki ga popularna družba hkrati tako poudarja in ne postavlja jasnih meja. Filtri tako napolnijo samo našega idola, ideologijo, medtem ko je prava izboljšava še bolj pogubljena.
Kontrast uničujočim posledicam uporabe selfie filtrov vidim v porastu zanimanja za afirmacije, ki spet meglijo naše resnične bolečine in blažijo bolečino njihovega nerazreševanja.
Olepševalni filtri po mojem mnenju in mnenju interneta dosegajo vrh s preoblikovanjem obraza (in telesa). V obtoku je veliko filtrov, ki povečajo oči, zožijo brade in drugače preoblikujejo videz posameznika, da je videti ta bolj ženstveno ali moško, in so v stiku ter prenašajo obsedenost z lepotnimi standardi, kar vodi v poseganje s plastičnimi operacijami.
Menim, da olepševalni selfi filtri podajajo neko objektivno predstavo o lepoti in uporabnikom podajajo misel, da jo je lahko doseči s pravim filtrom, zatorej ne potrebujemo biti lepi, potrebujemo dober selfi filter oziroma ličila in plastične operacije. Nekateri uporabniki selfie filtrov absorbirajo olepševalno lastnost tako močno, da zlahka posegajo po plastičnih operacijah. Temu je že dodeljen izraz Snapchat Dysmorphia.
Moji filtri ne posrkajo podobe, z njimi se oseba ne more izboljšati in s tem zakriti nepravilnosti ali od njih odvrniti pozornosti. Ne dovoljujejo prilagoditve in zadovoljstva, saj ti z odvrnitvijo od naših imperfekcij, katerih izboljšava bi privedla do višjega standarda, ne dopuščajo osebnega napredka. S hitro potrditvijo se naše pravo stanje ne izboljša, kajti zadovoljen je zgolj naš idol oziroma ideologija. Z večanjem potreb po zadovoljitvi idola se proces nikoli ne zaključi, saj so vedno možne izboljšave, medtem ko prave izboljšave ostajajo v ozadju.
4.11 MANIPULIRANJE PODOBE
Ideologija bo dobila svoj namen, ko bo objavljena. Z nenehno željo po pozornosti in s potrditvijo, ki bo potrdila uspeh, to doseže na družbenih omrežjih. Končna faza je tako le platforma, pri kateri mora oseba biti všečna čim več osebam, in ne tistim, ki bi zanjo imele neki ilektualen pomen.
4.12 MASKE
Najpogostejši v tovrstnih filtrih so ljubke muce, kužki, miške, zajčki ..., ki so vsaj iz mojih opažanj najpogostejše pustne šeme. Prav tako so zabavni in tudi precej sorodni tistim, ki so smešni v kontekstu maškar.
Do uporabe tovrstnih filtrov pride pogosto, ko se želi oseba pokazati, ampak ne v
olepševalnem selfie filtru, kjer bi se jasno videlo, da se želi pokazati, vendar ni popolnoma zadovoljna s svojim videzom. Tovrstni filtri so namreč že res implementirani v naš videz, ga
posrkajo, ampak dajo jasno vedeti, da so filtri. Tako oseba odvrne teror nad svojim videzom, vendar se še vedno pokaže.
Prvotne ideje o snovanju tega filtra so se nekoliko spremenile. Za trenutni postanek sem se odločila za ohranitev forme, ki oponaša digitalni medij, vendar je slog realizacije in naj bi nakazalo na dobesednost podobe in težnjo k videzu. Želela sem ustvariti zlato posmrtno masko in nakazati na smrt individualnemu videzu, ki jo selfie filtri s svojo generičnostjo sprožajo, in na oznako pomembnosti, saj smo v selfie filtrih najpomembnejši mi, medtem ko so posmrtne maske dobivali le najpomembnejši ljudje. Zlata barva referira na površinskost s tem, ko zakriva svoj videz mavca, in na obsedenost ter bolezen, s katero to barvo pogosto povezujemo.
Slika 13 Tajda Stiplovšek-Jug, Analog Selfie filter, 2021, instalacija, 56 x 56 x 27 cm.
4.13 PLANDID
Plandid je besedna izpeljanka, ki označuje izraz za osebo, ki se fotografira spontano, čeprav je skrbno načrtovala svojo pozo in ozadje. Navezuje se na selfie filter z ozadjem, kjer je ozadje slučajno in tam že od nekdaj, čeprav premišljeno in skrbno postavljeno samo za trenutek mojega dela. Podobno je naredila tudi Kim Kardashian, ko je z japonskimi stenami
zakrila nepotrebne elemente in ustvarila »spontano« sliko. S takšnimi in podobnimi detajli sem želela ohraniti zabavnost, ki je ena izmed temeljnih in pozitivnih lastnosti sveta selfie filtrov.
3.14 PODAJANJE SPOROČILA
Ko mi je uspelo premagati kompleks s pretvarjanjem medija, je gradnja dela postala lažja in takoj mi je bilo jasno, da je namesto delanja tega, kar počnejo filtri, moja naloga prikazati in poudariti to, kar počnejo. Želela sem uprizoriti to mešanje idola in ideološkosti z vizualno podobo in bolj nakazati zaslon sprednje kamere. Asociacija na zgodbo o Sneguljčici, kjer ogledalo kraljice komunicira, me je pripeljalo do ideje, da vključim medij zvoka, ki se sproža in ugaša z gumbi, medtem ko ti oponašajo digitalne gumbe zaslona.
Preostalo mi je še snovanje sporočila, kjer se je spet zataknilo, saj sem se želela izogniti narativne, didaktične ali poetične razlage. Najprej sem se odločila za določitev monotonega tona in nato, kaj točno želim sporočiti. Moje dobesedno sporočilo bi bilo: »Uporabljajmo selfie filtre odgovorno do samega sebe in zavedajmo se njihovih škodljivih posledic.« Učinek filtrov, odvečni užitek v njih in posledice ali tudi namene sem želela jasno poudariti.
Želela sem potegniti vzporednice, ki sem jih opazila in sem se jim želela izogniti, vendar verjamem in dopuščam njihovo interpretacijo, da ne potrebujemo filtrov, da smo lepi brez njih, da je naravna lepota najlepša in tako naprej, saj bi to spet privedlo do zadovoljitve standarda. Poudariti sem hotela, da s polnjenjem ideologije napreduje zgolj ideologija in da videz ne pripelje do uspeha. Zato sem se odločila za grajenje opozorila na temelju
prikazovanja vse večje praznine.
Svoje opozorilo sem želela zgraditi tako čudno in skoraj srhljivo, kot moment, ko se
influencerka snema in pri tem uporablja filter, medtem ko ta v nekem mikro trenutku izgine, saj nevronske mreže izgubijo stik s točkami interesa, in se za hip vidi nefiltrirana snemajoča se podoba; instalacija kot takšna je privlačna, moji filtri so zanimivi in zabavni, vendar v zvočnem mediju lahko zaznamo, da nekaj ni povsem zabavno.
Ogledalo tako govori o moči, ki jo ima selfie filter, o fantazijskem okvirju nad subjektom, njegovi moči, ki še bolj vodi stran od samorealizacije, saj prinaša trenutno zadovoljstvo.
Poudarja tenzijo med realnim in fantazijskim videzom. Videzom realnega subjekta in
filtriranega, ideološko napolnjenega subjekta, v katerem je resničnost – mi s povečano praznino.
3.15 OSEBNI POGLED
Filtri so na ali v ogledalu sami zase in izgubijo oznako ideološkosti ter ne ponujajo možnosti ubežništva pred introspekcijo, hkrati omejujejo in ne dopuščajo običajnega odseva gledalca.
Če se v digitalnem mediju uporabniku prilagajajo in posrkajo njegovo podobo, v mojem kljub pogajanju pozornost prevzame filter, naš odsev ostane v ozadju. Z zvokom raje poudarijo večanje praznine, ki jo selfie filtri navidezno blažijo in zadovoljijo.Moj predlog analognih filtrov poskuša obraniti nadaljnji beg pred eksistenčnimi vprašanji. Ne dopuščajo prilagoditve in ideologije.
Kljub tem bolj ali manj uspešnim težnjam, s katerimi sem prihajala skozi izdelavo in
interpretacijo svoje instalacije, sem še vedno želela ohraniti zabavnost, ki jo ponuja svet selfie filtrov.
ZAKLJUČEK
Deli sta sprva nastali v medsebojni neodvisnosti, šele kasneje sta se njuna konteksta združila.
Spremljal ju je intenziven napor, ki je meni v marsikaterem pomenu zelo ljub in osvobajajoč, vendar vsak na drugačni ravni in zdi se mi, da sta si v tem pogledu deli komplementarni. Sta še v fazah razvijanja, predstavila sem njuno prvo zaključeno fazo.
Ideje obeh del črpam iz svojega življenja in kontekst obeh izhaja iz sodobne popularne kulture in njenih dejavnosti ter pasti, ki jih skriva. Namesto upiranja tem dejavnostim želim opažati njihove morebitne slabe posledice in vpliv na družbo in posameznika ter jih predstaviti gledalcem.
LITERATURA
ALLOA, Emanuel, THOMA, Dieter, Transparency, society and subjectivity, Sv. Gallen:
Springer, 2018.
BURKE, Sarah: Crying on camera, »fourth-wave feminism« and the threat of commodification, Open space SFMOMA, 26. 5. 2016, dostopno na
<https://openspace.sfmoma.org/2016/05/crying-on-camera-fourth-wave-feminism-and-the-threat-of-commodification/> (27. 12. 2021).
CAMBRE, Carolina, LAVRENCE, Christine, »Do I look like my selfie?«: filters and the digital-forensic gaze, Sage journals, 24. 10. 2020, dostopno na
<https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/2056305120955182> (16. 11. 2021).
FEIREISS, Lukas, Brad Downey, Slapstick formalism: process, project, object, Berlin: Hatje Cantz Verlag, 2020.
LASCH, Christopher, Culture of narcisissm, New York: W. W. Norton, 1991.
MORTENSEN, Audun, Žižkovi vici, Ljubljana: Totaliteta, 2019.
NIETZSHE, Friderich, Why I am so clever, London: Penguin, 2016.
RTV1, 50 knjig, ki so nas napisale, Slavoj Žižek, dostopno na
<https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174609203?s=tv> RTV SLO, Slovenija, 2022.
SALTZ, Jerry, Art at arm's lenght, A history of the selfie, Vulture, 26. 1. 2014, dostopno na
<https://www.vulture.com/2014/01/history-of-the-selfie.html> (14. 1. 2022).
SASAMOTO, Aki: Tea/Coffee, Aki Sasamoto, 2015, dostopno na
<https://www.takeninagawa.com/aki_sasamoto/7437/> (14. 1. 2022).
SENNETH, Richard, The fall of public man, London: Penguin, 2002.
YULCINKAYA, Gunseli, Olafur Eliasson installs giant blocks of glacial ice across London, 12. 12. 2018, dostopno na < https://www.dezeen.com/2018/12/12/ice-watch-olafur-eliasson-installation/> (15. 1. 2022).
Rsa animate, First as tragedy, then as farce | Rsa, Youtube, 28. 7. 2010, dostopno na
<https://www.youtube.com/watch?v=hpAMbpQ8J7g> (2. 11. 2021).
Slavoj Žižek, »The real of the capitalist illusion« 1/6 | Jnanapravaha Mumbai, Youtube, 16. 1.
2019, dostopno na <https://www.youtube.com/watch?v=zy56vTJBu9c> (10. 12. 2021).
Slavoj Žižek, »The real of the capitalist illusion« 2/6 | Jnanapravaha Mumbai, Youtube, 16. 1.
2019, dostopno na <https://www.youtube.com/watch?v=LgaAMIDaUOU> (10. 12. 2021).
Slavoj Žižek, »The real of the capitalist illusion« 3/6 | Jnanapravaha Mumbai, Youtube, 16. 1.
2019, dostopno na <https://www.youtube.com/watch?v=ph0C5bmtvjk> (10. 12. 2021).
The 4 types of narcissism you need to know | Med circle, Youtube, 25. 6. 2018, dostopno na
<https://www.youtube.com/watch?v=_uJs0iGQN0M> (20. 1. 2022).
REPRODUKCIJE UMETNIŠKIH DEL
Slika 14 Tajda Stiplovšek Jug, Lanski sneg, 2020, asemblaž, 23 × 16 x 11 cm, (foto: Jakob Kač, Šentjur, 2020).
Slika 15 Tajda Stiplovšek-Jug, Try these awesome 4 analog selfie filters, 2021, instalacija, 170 x 150 x 120 cm in 170 x 90 x 30 cm.
Slika 16 Tajda Stiplovšek-Jug, Try these awesome 4 analog selfie filters, 2021, instalacija, 180 x 150 x 120 cm.
Slika 17 Tajda Stiplovšek-Jug, Try these awesome 4 analog selfie filters, 2021, instalacija,
Slika 17 Tajda Stiplovšek-Jug, Try these awesome 4 analog selfie filters, 2021, instalacija,