0,501
31
Na vseh področjih kakovosti življenja tako anketiranci po spremembi statusa iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta izražajo višje ocene zadovoljstva. Največje zadovoljstvo izražajo na področju psihičnega počutja, sledi področje samoodločanja in pravic, kjer svoje zadovoljstvo ocenjujejo s štirimi točkami ali več. S tremi točkami ali več so ocenili zadovoljstvo na področju medosebnih odnosov, osebnega razvoja, socialne vključenosti, materialne blaginje in telesnega počutja.
Največja razlika v oceni zadovoljstva po spremembi statusa se je pokazala na področju materialne blaginje, kjer so anketiranci v času družinskega pomočnika izražali najnižje zadovoljstvo.
4.2.1 Preverjanje hipotez
H1 Na področju materialne blaginje obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.
Tabela 6: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: zadovoljstvo s plačilom, zmožnost finančne skrbi zase ali za družino, ovire - zaposlitev glede na status
Status Spremenljivke
Družinski pomočnik Osebni asistent
Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)
Zadovoljstvo s plačilom 1,5 (0,6) 4,25 (0,5)
Zmožnost finančne skrbi
zase ali za družino 2 (0,8) 4,25 (1)
Ovire – zaposlitev 3,25 (1,7) 2,5 (1,9)
Materialna blaginja 2,25 (1,3) 3,7 (1,4)
SO=standardni odklon
Vse spremenljivke iz področja materialne blaginje, hipotezo 1 potrjujejo, saj je pri vseh razlika velika. Pri spremenljivkah zadovoljstvo s plačilom in zmožnost finančne skrbi zase ali za družino vidimo, da anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo, pri spremenljivki ovire – zaposlitev pa nižje, kar pomeni, da anketirance posledice gibalne oviranosti njihovega otroka/sorojenca zdaj ovirajo manj pri opravljanju dela kot prej.
Anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojo materialno blaginjo po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 1.
H2 Na področju telesnega počutja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.
Tabela 7: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: zdravje, ovire - dnevna opravila, kapacitete - dnevna opravila, prostočasne dejavnosti glede na status
32 Status
Spremenljivke
Družinski pomočnik Osebni asistent
Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)
Zdravje 4 (0,8) 4,25 (0,5)
Ovire – dnevna opravila 3,5 (1,7) 2,25 (1,9)
Kapacitete – dnevna opravila 3 (0,8) 4,25 (0,5)
Prostočasne dejavnosti 3,25 (1) 3,75 (0,5)
Telesno počutje 3,4 (1,1) 3,6 (1,3)
SO=standardni odklon
Vse povprečne ocene spremenljivk, ki opredeljujejo področje telesnega počutja, hipotezo 2 potrjujejo, saj je pri vseh vrednost višja. Največje zadovoljstvo je opaziti pri spremenljivki kapacitete – dnevna opravila, kar pomeni, da so anketiranci bolj zadovoljni s kapacitetami za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti po spremenjenem statusu. Prav tako višje ocenjujejo zadovoljstvo s spremenljivkami zdravje in prostočasne dejavnosti, posledično zaradi več časa, ki ga lahko namenijo sprostitvi in prostočasnim aktivnostim (hobiji, rekreacija). Nižje pa ocenjujejo spremenljivko ovire – dnevna opravila, kjer jih posledice gibalne oviranosti njihovega otroka/sorojenca zdaj ovirajo manj.
Anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojim telesnim počutjem po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 2.
H3 Na področju osebnega razvoja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.
Tabela 8: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: izobraževanje, ovire - izobraževanje, koncentracija, premagovanje ovir, osebna usposobljenost, uspeh, produktivnost glede na status
Status Spremenljivke
Družinski pomočnik Osebni asistent
Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)
Izobraževanje 3,75 (0,5) 3,75 (1,3)
Ovire – izobraževanje 2,75 (1,5) 2 (1,4)
Koncentracija 3,75 (1) 4 (0,8)
Premagovanje ovir 4,25 (1) 4,75 (0,5)
Osebna usposobljenost 3,75 (1) 4,25 (1)
Uspeh 3,75 (0,5) 4,25 (0,5)
33
Produktivnost 4 (0,8) 4,25 (0,5)
Osebni razvoj 3,7 (0,9) 3,9 (1,2)
SO=standardni odklon
Vse povprečne ocene spremenljivk, razen spremenljivka izobraževanje, so višje po spremenjenem statusu. Pri vseh spremenljivkah je ocena zadovoljstva po spremenjenem statusu višja, pri spremenljivki izobraževanje pa je ocena enaka, kar pomeni, da želja po učenju novega pri anketirancih ostaja enaka in sprememba statusa nanjo ne vpliva. Nižje pa ocenjujejo spremenljivko ovire – izobraževanje, kjer jih posledice gibalne oviranosti njihovega otroka/sorojenca zdaj ovirajo manj.
Čeprav ena spremenljivka hipoteze ne potrjuje, anketiranci v povprečju višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojim osebnim razvojem po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 3.
H4 Na področju psihičnega počutja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.
Tabela 9: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: zadovoljstvo z življenjem, kakovost življenja, optimizem, upanje, realnost, smisel življenja, sprejemanje sebe ali vašega otroka/sorojenca, počasen napredek, varnost glede na status
Status Spremenljivke
Družinski pomočnik Osebni asistent
Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)
Zadovoljstvo z življenjem 3,5 (0,6) 4,25 (0,5)
Kakovost življenja 3,25 (1,3) 4,25 (0,5)
Optimizem, upanje, realnost 3,75 (1) 4,5 (0,6)
Smisel življenja 4 (0,8) 4,5 (0,6)
Sprejemanje sebe ali vašega
otroka/sorojenca 5 (0) 5 (0)
Počasen napredek 4,5 (0,6) 5 (0,6)
Varnost 4,5 (1) 5(0)
Psihično počutje 4 (0,9) 4,6 (0,5)
SO=standardni odklon
Vse povprečne ocene spremenljivk, razen spremenljivka sprejemanje sebe ali vašega otroka/sorojenca iz področja psihičnega počutja, potrjujejo hipotezo 4. Pri vseh spremenljivkah je ocena zadovoljstva po spremenjenem statusu višja, razen pri spremenljivki sprejemanje sebe ali vašega otroka/sorojenca, kjer ocena ostaja enaka, vendar so to
34
spremenljivko anketiranci že pred spremembo zakona ocenili z najvišjo oceno, petimi točkami.
Čeprav ena spremenljivka hipoteze ne potrjuje, anketiranci v povprečju višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojim psihičnim počutjem po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 4.
H5 Na področju samoodločanja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.
Tabela 10: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: osebni nadzor, upoštevanje odločitev, vrednot, osebne izbire, samostojno odločanje glede na status
Status Spremenljivke
Družinski pomočnik Osebni asistent
Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)
Osebna kontrola 3,25 (0,5) 4 (0,8)
Upoštevanje odločitev, vrednot
3 (0,8) 4,25 (1)
Osebne izbire 3,75 (1,3) 4,75 (0,5)
Samostojno odločanje 2,5 (0,6) 4 (0)
Samoodločanje 3 (0,9) 4,25 (0,7)
SO=standardni odklon
Vse spremenljivke iz področja samoodločanja potrjujejo hipotezo 5. Pri vseh spremenljivkah je ocena zadovoljstva po spremenjenem statusu višja. Največjo razliko je opaziti pri spremenljivki samostojno odločanje, kar nam pove, da anketiranci po spremembi statusa višje ocenjujejo zadovoljstvo in čutijo, da lahko bolj samostojno izbirajo, kaj bodo počeli, kam bodo šli, s kom se bodo družili, koliko denarja bodo porabili idr.
Anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojim samoodločanjem po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 5.
H6 Na področju medosebnih odnosov obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.
Tabela 11: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: razumevanje s prijatelji, prosti čas s prijatelji, razumevanje z družino, prosti čas z družino, oskrba in podpora v družini glede na status
Status Družinski pomočnik Osebni asistent
35
Spremenljivke Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)
Razumevanje s prijatelji 3,75 (1) 4,25 (0,5)
Prosti čas s prijatelji 2,75 (1) 3 (0,8)
Razumevanje z družino 3,25 (0,5) 3,5 (0,6)
Prosti čas z družino 4 (1,4) 4,5 (0,6)
Oskrba in podpora v družini 4 (0,8) 4,75 (0,5)
Medosebni odnosi 3,5 (1) 4 (0,9)
SO=standardni odklon
Vse spremenljivke iz področja medosebnih odnosov potrjujejo hipotezo 6. Pri vseh spremenljivkah je ocena zadovoljstva po spremenjenem statusu višja. Najmanjša razlika je pri spremenljivkah prosti čas s prijatelji in razumevanje z družino, kar pomeni, da so anketiranci že pred spremembo statusa preživljali prosti čas s prijatelji, sosedi in znanci, njihovi odnosi z družinskimi člani so bili pozitivni, zaupljivi, odpuščajoči, prijateljski in nekonfliktni. Večja razlika v oceni zadovoljstva pa se kaže pri spremenljivki oskrba in podpora v družini, kar bi lahko bila posledica spremenjenega statusa in tako večje povezanosti in razbremenitve družinskih članov.
Anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojimi medosebnimi odnosi po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 6.
H7 Na področju socialne vključenosti obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.
Tabela 12: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: aktivnosti v družini, pomoč in podpora (družbene podporne službe), dostopnost in podpora (zdravstvene storitve) glede na status
Status Spremenljivke
Družinski pomočnik Osebni asistent
Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)
Aktivnosti v družini 3,75 (1,39) 4,75 (0,5)
Pomoč in podpora (družbene
podporne službe) 2 (1,3) 3,25 (1)
Dostopnost in podpora (zdravstvene storitve)
3,25 (0,5) 3,25 (0,5)
Socialna vključenost 3,2 (1,1) 3,75 (1)
SO=standardni odklon
Vse spremenljivke, razen spremenljivke dostopnost in podpora (zdravstvene storitve) iz področja socialne vključenosti potrjujejo hipotezo 7. Pri vseh spremenljivkah je ocena
36
zadovoljstva po spremenjenem statusu višja, razen pri spremenljivki dostopnost in podpora (zdravstvene storitve), kjer ocena ostaja enaka, možen razlog nespremenjenega rezultata je, da sprememba statusa ne vpliva na boljšo dostopnost, podporo in pomoč zdravstvenih storitev.
Čeprav ena spremenljivka hipoteze ne potrjuje, anketiranci v povprečju višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojo socialno vključenostjo po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 7.
H8 Na področju pravic obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.
Tabela 13: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: enakost, zasebnost, dostojanstvo, okoljske ovire glede na status
Status Spremenljivke
Družinski pomočnik Osebni asistent
Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)
Enakost 3,5 (0,6) 3,5 (0,6)
Zasebnost 4,25 (0,5) 5 (0)
Dostojanstvo 4,75 (0,5) 4,75 (0,5)
Okoljske ovire 3,25 (0,5) 3,25 (0,5)
Pravice 3,9 (0,8) 4,1 (0,9)
SO=standardni odklon
Iz področja pravic potrjuje hipotezo 8 samo spremenljivka zasebnost, pri vseh ostalih spremenljivkah ocena zadovoljstva ostaja enaka kot pred spremembo statusa. Anketiranci po spremembi zakona ocenjujejo svoje zadovoljstvo s spoštovanjem in upoštevanjem pravil glede enakosti in diskriminacije, ohranjanjem dostojanstva in z zmanjševanjem ovir za gibalno ovirane v njihovi okolici enako. Višje pa ocenjujejo zadovoljstvo s svojimi pravicami glede zasebnosti doma, v službi idr., kar je lahko posledica spremenjenega delovnega razmerja in delovnih pravic, ki jih prinaša status osebni asistent tako za izvajalca kot uporabnika storitev.
Čeprav vse, razen ene spremenljivke, ostajajo enake in hipoteze ne potrjujejo, anketiranci v povprečju višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojimi pravicami po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjujejo hipotezo 8.
4.2 Objektivni kazalci kakovosti življenja družine glede na status Povprečno tedensko število delovnih ur
Tabela 14: Primerjava povprečnega tedenskega števila delovnih ur glede na status
37
Tedensko število delovnih ur družinskega pomočnika
Tedensko število delovnih ur osebnega asistenta
Število delovnih ur na teden
168 40
*Povprečno tedensko število delovnih ur v Sloveniji znaša 39,5 ure (Kakovost življenja, b.d.) V tabeli 14 je prikazana primerjava povprečnega tedenskega števila delovnih ur glede na status. Status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja, zato družinski pomočnik nima dogovorjenega delovnega časa, ampak njegov delovni čas predstavlja 24 ur na dan, vse dni v tednu, kar skupaj znaša 168 delovnih ur na teden.
Število delovnih ur na teden osebnega asistenta pa ob predpostavki, da gre za zaposlitev za polni delovni čas, znaša 40 ur.
Na področju povprečnega tedenskega števila delovnih ur je možno opaziti ogromno razliko med statusoma družinskega pomočnika in osebnega asistenta, čeprav gre za tako rekoč enako delo.
Povprečna mesečna bruto plača
Tabela 15: Primerjava mesečne bruto plače glede na status Mesečna bruto plača družinskega pomočnika
*Minimalna mesečna bruto plača v Sloveniji znaša 940,58 €, povprečna mesečna bruto plača pa 1799,66 € (Statistični urad RS, b.d.)
V tabeli 15 je prikazana primerjava mesečne bruto plače glede na status, povprečna mesečna bruto plača družinskega pomočnika tako znaša 734,15 evra.
Dejansko plačo posameznega osebnega asistenta določi izvajalec osebne asistence, kjer je osebni asistent zaposlen. Pri tem mora upoštevati, da osnovna plača osebnega asistenta ob predpostavki, da gre za zaposlitev za polni 40-urni delovni čas na teden, ne sme biti nižja od 95 % izhodiščne višine. Kadar gre za zaposlitev osebnega asistenta za manj kot polni 40-urni delovni čas na teden, se upošteva sorazmerni del (Pravilnik o osebni asistenci, 2018).
Osnovna mesečna bruto plača osebnega asistenta tako znaša 1.043,68 evra, h kateri se priznajo tudi dodatki in drugi stroški dela.
Čeprav gre za enako delo, je razlika v povprečni mesečni bruto plači ogromna, opozoriti je treba, da povprečna mesečna bruto plača družinskega pomočnika ne dosega niti minimalne mesečne bruto plače, ki je določena v Republiki Sloveniji in predstavlja prag preživetja.
38 Delovno razmerje
Tabela 16: Primerjava delovnega razmerja glede na status
Družinski pomočnik Osebni asistent
Delovno razmerje NE DA
V tabeli 16 lahko vidimo, da status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja in nima uradnega delodajalca, zato družinskemu pomočniku niso priznane pravice iz delovnega razmerja, ki ga ureja delovnopravna zakonodaja. Sicer so pravice družinskega pomočnika določene na podoben način, kot je to urejeno pri delovnopravnih razmerjih, vendar v tem primeru ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, kot ga ureja delovnopravna zakonodaja, zato tudi ni pravic iz delovnega razmerja.
Medtem ko pa osebni asistent opravlja osebno asistenco pri izvajalcu osebne asistence na podlagi pogodbe o zaposlitvi, s katero sklene delovno razmerje.
Javnost očita, da je položaj družinskega pomočnika ekonomsko bistveno manj ugoden, kot pa to velja za osebne asistente, ki so v delovnem razmerju in opravljajo enako delo.
Delovne pravice
Tabela 17: Primerjava delovnih pravic glede na status
Pravice Družinski pomočnik Osebni asistent
Delovno razmerje
NE DA
Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma
do plačila za opravljeno delo DA DA
- pokojninsko
Pravica do zdravstvenega
zavarovanja DA DA
Pravica do opravljanja dela v dogovorjenem delovnem času
NE DA
Pravica do odmora NE DA
Pravica do bolniške odsotnosti
NE DA
Pravica do letnega dopusta NE DA
Pravica do regresa za letni NE DA
39 dopust
Pravica do odsotnosti z dela
z nadomestilom plače NE DA
Pravica do nadomestila plače
za čas odsotnosti z dela NE DA
Pravica do dodatka za delovno dobo
NE DA
Pravica do dodatka za delo v posebnih pogojih dela
Pravica do dodatka za delo z osebami z lažjo, zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju in telesnem razvoju
NE DA
Pravica do jubilejne nagrade NE DA
Pravica do odpravnine ob
upokojitvi NE DA
Pravica do solidarnostne pomoči
Pravica do izobraževanja NE DA
Pravice iz področja varstva delavcev zaradi nosečnosti in starševstva
NE DA
- prepoved opravljanja del v času nosečnosti
40 - nega in varovanje
otroka
NE DA
Medtem ko je osebni asistent v delovnem razmerju, ki ga ureja delovnopravna zakonodaja in ima vse pravice iz delovnega razmerja, pa pri družinskem pomočniku ni tako. Osebnemu asistentu pripada enaintrideset pravic, ki so naštete v tabeli 17, iz delovnega razmerja, Slovenska zakonodaja družinskemu pomočniku namenja le šest pravic od vseh naštetih.
Status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja, zato tudi nima pravice do opravljanja dela v dogovorjenem delovnem času, kar pomeni, da njegov delavnik nima določenega števila delovnih ur na teden in traja neprekinjeno. Prav tako družinski pomočnik nima pravice do odmora in do letnega dopusta, bolniške odsotnosti ali odsotnosti z dela. To pomeni, da neprestano opravlja storitev in nudenje pomoči oskrbovancu brez možnosti do počitka, kar ni humano in v skladu s človekovimi pravicami. Prav tako mu glede na to, da delo opravlja neprestano, ne pripada dodatek za delo v posebnih pogojih, ki zajema nočno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Poleg vseh zgoraj naštetih pa mu ne pripada tudi pravica do regresa za letni dopust, pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela, do dodatka za delovno dobo, do dodatka za delo z osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, do jubilejne nagrade, do odpravnine ob upokojitvi, do solidarnostne pomoči, do povračila stroškov v zvezi z delom, do izobraževanja in pravice iz področja varstva delavcev zaradi nosečnosti ali starševstva.
Čeprav družinski pomočnik ni v delovnem razmerju, ampak gre za določen samostojen institut, to ne bi smelo vplivati na obseg njegovih socialnih pravic do te mere, da to vodi v pomanjkanje osnovnih pravic in diskriminacijo osebe, ki opravlja to delo.
Zdravstveno stanje in počutje
Tabela 18: Zdravstvene težave matere glede na status
Zdravstvene težave Družinski pomočnik Osebni asistent
Zvišan krni tlak NE NE
Zvišan holesterol NE NE
Sladkorna bolezen NE NE
Kožna obolenja NE NE
Težave s hrbtenico DA NE
Bolečine v mišicah ramen, vratu in/ali zgornjih udov
DA NE
Bolečine v mišicah spodnjih udov (boki, noge, kolena, stopala ipd.)
DA NE
41
Utrujenost DA NE
Nespečnost, težave s spanjem DA NE
V tabeli 18 so naštete zdravstvene težave, ki prikazujejo splošno zdravstveno stanje in psihično počutje. Iz zdravstvenih težav, ki so se pojavljale v času, ko je bila mati družinski pomočnik, lahko vidimo, da delovni pogoji in zahteve delovnega mesta družinskega pomočnika povzročajo težave s hrbtenico, bolečine v mišicah, poškodbe, utrujenost ter kratkotrajno slabo počutje.
O poklicnem stresu lahko govorimo takrat, ko zahteve dela obremenijo ali presežejo osebne prilagoditvene vire (Lazarus idr., 1984). Poklicni stres lahko zmanjšamo ali preprečimo na področju (Levi, 2000):
- delovnega časa, ki naj bo stabilen,
- delovne obremenitve, ki mora biti skladna z zmožnostmi in viri delavca in omogoča okrevanje po posebej zahtevnih telesnih in psihičnih nalogah,
- socialnega okolja, ki omogoča možnosti za socialno interakcijo, vključuje čustveno in socialno oporo ter pomoč in sodelovanje.
Ravno to pa so področja, ki pri delu družinskega pomočnika niso urejena.
Tabela 19: Zdravstvena anamneza matere, ko je bila družinski pomočnik
Družinski pomočnik Trajanje
Anemija (slabokrvnost, šibkost, utrujenost) hospitacija za 3 dni (leta 2012)
Upad telesne mase 1 leto (leta 2012)
Močan glavobol (migrena) – obisk urgence 2 dni (leta 2014)
Anemija (slabokrvnost, šibkost, utrujenost) hospitacija za 2 dni (leta 2015) Močan glavobol (migrena) – obisk osebnega
zdravnika 2 dni (vsak mesec, 6 mesecev leta 2016)
Zvin zapestja med dvigovanjem gibalno ovirane osebe – obisk osebnega zdravnika
3 tedni (leta 2017) Poškodba noge zaradi padca z vozičkom 1 teden (leta 2018) Kronične bolečine v levem kolenu in v hrbtenici
zaradi preobremenitev dvigovanja
1 leto (leta 2018) Revmatoidni artritis – obisk osebnega zdravnika 2 tedna (leta 2018)
Močan glavobol (migrena) 1 dan (leta 2019)
Tabela 20: Zdravstvena anamneza matere, ko je bila osebni asistent
Osebni asistent Trajanje
Močan glavobol (migrena) 1 dan (leta 2019)
Močan glavobol (migrena) 1 dan (leta 2020)
42
V tabeli 19 in tabeli 20 sem primerjala materino zdravstveno anamnezo, ko je bila družinski pomočnik in zadnje leto, ko je postala osebni asistent. Zdravstveno anamnezo sem pridobila iz njene zdravstvene kartoteke pri osebnem zdravniku. Mati gibalno ovirane osebe je bila
družinski pomočnik 12 let, zdaj pa je že eno leto osebni asistent. Težko primerjamo tako različno dolga obdobja in obstajajo možnosti, da se določene zdravstvene težave v prihodnosti še pojavijo. Kljub temu pa je to dejansko stanje, ki je bilo zavedeno po enem letu trajanja statusa. Potrjeno je, da na naše zdravje vpliva delo in prevelike zahteve delovnega okolja lahko povzročajo izgorelost. Izgorelost lahko povzroči telesne težave, ki se kažejo kot glavoboli, želodčne in trebušne bolezni, visok krvni tlak, napetost v mišicah in kronično utrujenost ter številne psihosomatske motnje, kot so nespečnost, želodčne in prebavne težave, bolečine po vsem telesu – predvsem v križu in hrbtu, upad ali čezmerno povečanje telesne mase. Pojavljajo se tudi psihične motnje, ki pa se kažejo kot občutek tesnobe, potrtost in šibak spanec, žalost, obup, občutje nemoči, čustvena neodzivnost ali znižanje frustracijskega praga (Maslach in Leiter, 2002).
V času, ko je bila mati družinski pomočnik, je v njeni zdravstveni anamnezi mogoče zaslediti različna telesna in psihosomatska obolenja ter poškodbe, ki jih lahko povežemo s prevelikimi delovnimi zahtevami in obremenitvami. Delavnik družinskega pomočnika nima določenega števila delovnih ur, ampak traja neprekinjeno, prav tako nima pravice do odmora, letnega dopusta, bolniške odsotnosti, kar ni humano in predstavlja nevarno fizično delovno okolje in je lahko vzrok za kratkotrajne ali trajne bolezni in slabo počutje.
Pri vseh zgoraj naštetih zdravstvenih težavah je po navodilu zdravnika potreben zadosten
Pri vseh zgoraj naštetih zdravstvenih težavah je po navodilu zdravnika potreben zadosten