19 2.3.2 Področja uporabe bioplastike
Najbolj pogosta področja uporabe bioplastike lahko razdelimo na naslednje tržne segmente:
pakiranje, prehranske storitve, kmetijstvo/vrtnarstvo, elektronika, avtomobilstvo, tekstilije in gospodinjski aparati. (32)
Daleč največje področje uporabe je proizvodnja embalaže. Bioplastika namreč ponuja alternativni pristop k pakiranju in predstavlja rešitev za potrebo po zmanjšanju običajne uporabe plastike in odpadkov. Konvencionalna plastika se tako hitro nadomešča z bioplastično embalažo, povpraševanje po njej je veliko in je največji segment evropskega trga. (33) Ocenjujejo, da naj bi se svetovni trg bioplastike do leta 2022 povečal s 17 na skoraj 44 milijard dolarjev. (34) Možnosti pakiranja iz bioplastike vključujejo vrečke za živila, kmetijske folije, vrtnarske izdelke, pakiranje za igrače, tekstil in mnoge druge. Pogosto se uporabljajo tudi za embalažo enkratne uporabe, na primer za sklede za solato, krožnike, folije in posode za hrano. (33) Bioplastika za enkratno uporabo predstavlja veliko rešitev predvsem na področju hrane in gostinstva, kjer se zaradi sodobnega, hitrega načina življenja in vedno večje popularnosti hrane »za sabo« (ang. to go) iz leta v leto povečuje poraba plastične embalaže. Obstajajo številni konteksti, kjer izdelki za enkratno uporabo ponujajo izvedljive rešitve, zlasti v zaprtih sistemih z integriranim ravnanjem z odpadki, npr. na letalih, na športnih prireditvah ali v kazenskih prostorih. (32)
Slika 21: Embalaža iz bioplastike (57)
20
Biorazgradljivi polimeri ponujajo tudi posebne prednosti v kmetijstvu in vrtnarstvu, npr. kot folije za sadno grmovje, lončki, zeliščni lonci in lončki za cvetlične čebulice, ki jih je mogoče v zemljo posaditi neposredno v embalaži, ki se hitro razgradi, nato pa se začne rast rastlin. (32) Tudi v hitro rastoči potrošniški elektroniki se pojavlja vse več bioplastičnih izdelkov:
računalniška ohišja, vezja, zvočniki, tipkovnice, ohišja za mobilne naprave, sesalniki, miške za prenosne računalnike, igralne konzole in slušalke. (32)
Biorazgradljiva plastika se uporablja tudi za medicinske pripomočke. Z njo se na primer izdelujejo zatiči in vijaki, ki se uporabljajo med operacijami in za zdravljenje kosti.
Zobozdravniki bioplastiko uporabljajo za zobne vsadke, ki zapolnijo luknjo po odstranitvi zoba. Uporablja se tudi v farmaciji za razne posode za tablete in kreme. Z vbrizgavanjem bioplastike se lahko izdelajo tudi nekateri deli kozmetičnih izdelkov, kot so pokrovčki, držala za zobne ščetke, glavniki, britvice in mnoge druge komponente, ki imajo sicer kratko življenjsko dobo in jih hitro zavržemo. (33)
Tudi tekstilna industrija vedno bolj posega po bioplastičnih alternativah. Uporabljajo se tako na področjih oblačil in obutve kot tudi izdelkov za dom. Iz 100-odstotne kompostirane in biološko razgradljive bioplastike se izdelujejo že tekstilni izdelki, ki so pralni pri 60 °C. Sem spadajo razna dnevna in zaščitna oblačila, rjuhe, brisače, prevleke, nogavice, majice in spodnje perilo. Ravno tako poznamo uporabo visokotehnoloških in odpornih bioplastičnih tekstilij za avtomobilske sedeže, prtljago in čevlje, ki se lahko kompostirajo in biološko razgradijo le v nekaj mesecih. (35)
2.3.3 Potenciali in slabosti bioplastike
Na splošno sta največji prednosti rastoče industrije bioplastike manjši energetski odtis in manj onesnažen ekosistem. Proizvodni procesi za nekatere bioplastike povzročajo nižje emisije toplogrednih plinov kot plastike na osnovi nafte. Takšen primer je polilaktična kislina (PLA). To je bioplastika, ki jo je mogoče proizvesti iz že obstoječe proizvodne opreme, zato je njeno ustvarjanje stroškovno učinkovitejše. (36)
21
V grobem lahko pozitivne lastnosti uporabe bioplastike povzamemo v naslednjih točkah.
1. Manjša se poraba naftnega olja in drugih omejenih fosilnih virov.
2. Ob razgradnji ali uničenju se v okolje sprosti znatno manjša količina CO2.
3. Rastlinski viri za plastične materiale so obnovljivi in zato sami po sebi bolj trajnostni.
4. Bioplastika velja za varnejšo uporabo pri pakiranju hrane. Nekatere študije so pokazale, da določene konvencionalne plastike v hrano izločajo estrogenu podobne kemikalije.
5. Bioplastika omogoča možnost večkratnega recikliranja, biološkega razgrajevanja in kompostiranja. (37)
Medtem ko je biorazgradljivost bioplastike velika prednost, večina za razgradnjo potrebuje visokotemperaturne industrijske kompostirane objekte, zelo malo mest pa ima infrastrukturo, potrebno za spopadanje z njimi. Problem nastane tudi takrat, kadar bioplastike ne zavržemo pravilno in lahko onesnaži serije reciklirane plastike ter poškoduje infrastrukturo za recikliranje. (34) Prav tako se lahko nepravilno zavržena bioplastika v določenem časovnem obdobju dejansko ne razgradi in ostane nedotaknjena desetletja. (36) Zaradi zapletenega postopka pretvorbe koruze ali sladkornega trsa v gradnike za bioplastiko, kot je PLA (polilaktična kislina), pa je bioplastika tudi relativno draga. Ocenjuje se, da naj bi bila kar za 20 do 50 odstotkov dražja od primerljivih materialov iz fosilnih virov. Vedno večji problem predstavljajo tudi zemljišča, potrebna za pridelavo bioplastike, saj se pridelki, ki proizvajajo bioplastiko, lahko uporabljajo tudi za prehrano ljudi. (34) Tukaj nastaja še etična dilema, saj zaradi pomanjkanja hrane po svetu vsakodnevno umira mnogo ljudi in se do leta 2050 napoveduje potrebno 70-odstotno povečanje proizvodnje hrane. Tako proizvodnja bioplastike iz koruznega škroba, sladkornega trsa in ostale naravne biomase na dolgi rok ne bo najbolj trajnostna rešitev, saj bo tekmovala z zemljišči za pridelavo potrebne hrane. Zato je ključnega pomena, da proizvajalci in podjetja stremijo k proizvodnji bioplastike iz sekundarnih surovin, kot so kmetijski stranski proizvodi in ostanki predelovalnih industrij, ki bi jih sicer zavrgli. (38)
22
2.3.4 Uporaba bioplastike v modnem oblikovanju
Alternativne rešitve netrajnostnim materialom danes v svetu oblikovanja predstavljajo gonilo novih izdelkov in ponujajo ogromno inovacijskega potenciala tako za modno industrijo kot vsa ostala področja oblikovanja ter umetnosti. Vse več oblikovalcev se zaveda problematike uporabe plastike in vedno bolj posega po nekonvencionalnih materialih, kot je bioplastika.
Primer uporabe bioplastike v modi je oblikovalec Phillip Lim, ki je v sodelovanju z industrijsko oblikovalko Charlotte McCurdy ustvaril obleko, prekrito z bioplastičnimi bleščicami. Te so v celoti izdelane iz morskih makroalg, ki skozi vse življenje odstranjujejo ogljik iz ozračja. Da pa izdelek ostane popolnoma ogljiko negativen, so bioplastični lističi prišiti na biološko razgradljivo osnovno plast iz rastlinskih vlaken. (39) Newyorška oblikovalka Charlotte McCurdy je sicer najbolj poznana po svoji vodoodporni jakni, ki jo je ravno tako razvila iz bioplastičnega materiala, pridobljenega popolnoma iz alg, in je zanjo prejela številne nagrade. (40)
Slika 22: Obleka z bioplastičnimi lističi modnega oblikovalca Phillipa Lima (39)