• Rezultati Niso Bili Najdeni

Skica raztapljanja trdnega delca. Pri raztapljanju je prisoten difuzni sloj, v katerem je

11

1.6 Stabilnost CBD

V raziskavi (Kosović et al., 2021) se je 99,9% CBD v prahu izkazal za stabilnega 270 dni pri temperaturi 25 °C in relativni vlagi 60 %. CBD raztopljen v sončničnem olju je izkazal stabilnost vsaj 180 dni (T = 25 °C, RH = 60 %). V 1 letu je koncentracija CBD v raztopini v sončničnem olju upadla za 42 % (pri T = 25 °C, RH = 60 %). Poskusi so bili izvedeni v temnih komorah (35).

Fraguas-Sánchez in sodelavci so izvedli stabilnostne analize in dobili naslednje rezultate:

Etanolna raztopina CBD je bila na sobni temperaturi stabilna 117 dni (t95 = 117 dni). Pri shranjevanju na 5 °C je bila enaka raztopina stabilna vsaj 1 leto. CBD etanolna raztopina je bila zelo občutljiva na oksidacijske pogoje (prisotnost H2O2), t95 = 1,8 dni. Občutljiva je bila tudi na svetlobo, za katero se zdi, da je pospešila potek oksidacijske reakcije. CBD je bil bolj stabilen v etanolu kot v vodnem mediju, v katerem se je 10 % CBD razgradilo v 24 h (pri T = 37 °C in pH = 7,4) (36).

Stabilnost je velik izziv pri peroralnih kapljicah s CBD, v katerih je CBD raztopljen v različnih oljih. Glede na raziskavo, ki so jo izvedli Pavlovic in sod., je kar 9 od 14 izdelkov, ki so jih kupili preko interneta v EU, vsebovalo manj CBD od 90 % deklarirane vsebnosti. Poleg tega so pri nekaterih izdelkih proizvajalci vsebnost CBD navajali kot vsoto CBD in CBDA, kar ni smiselno, ker CBDA ob peroralni uporabi nima farmakološkega učinka. Tako so nekatere peroralne kapljice vsebovale večjo količino CBDA kot CBD (37).

CBD, ki je raztopljen v MCT olju, je precej manj občutljiv za oksidacijo kot CBD, ki je raztopljen v olivnem olju ali olju konopljinih semen. To je morda povezano s tem, da olivno in konopljino olje vsebujeta nenasičene maščobne kisline, ki so bolj dovzetne za oksidacijo kot nasičene maščobne kisline MCT olja (38).

Julija Hrastnik je v svoji magistrski nalogi pripravila in primerjala različne ekstrakte konoplje in dognala, da je CBD stabilnejši v obliki heksanskega kot etanolnega ekstrakta. CBD je bil pri vseh razmerah shranjevanja veliko bolj stabilen kot Δ9-THC. CBD je bil v obliki etanolnega in heksanskega ekstrakta stabilen pri 40 °C vsaj 4 mesece (39).

12

Peter Sebanc je v svojem magistrskem delu preučeval stabilnost CBD in z rezultati potrdil, da je CBD vsaj 99 dni stabilen v obliki raztopine v olju konopljinih semen, kakavovem maslu, MCT olju in kokosovem olju (1).

1.7 Olja, ki so vehikli za CBD kapljice

MCT olje (Medium-chain triglycerides oil) je sestavljeno iz trigliceridov, ki vsebujejo maščobne kisline s 6–12 ogljikovimi atomi. Kokosovo olje vsebuje približno 60–70 % MCT.

Dober vir MCT je tudi palmovo olje. Pogosto se MCT olje uporablja pri bolnikih s podhranjenostjo ali malabsorpcijskimi sindromi, ker za absorpcijo ni potrebne dodatne energije.

Nekatere študije kažejo tudi na to, da MCT olje znižuje telesno maso in količino uskladiščene maščobe pri debelosti (40). MCT olje se hitreje absorbira in izkoristi od olj dolgoverižnih maščobnih kislin. Večinoma se MCT olje oksidira v jetrih, kjer predstavlja vir energije.

Zato je delovanje MCT olja bolj podobno glukozi kot maščobam. Užitna MCT olja po navadi pridobivamo z lipidno frakcionacijo, taka olja vsebujejo večinoma trigliceride oktanojske in dekanojske kisline v razmerju od 1 : 1 do 4 : 1 (41).

Olje konopljinih semen se pridobiva s stiskanjem ali ekstrakcijo iz semen navadne konoplje.

Vsebuje 55 % linolne kisline, ki spada med omega-6 maščobne kisline. Nadalje vsebuje 20 % α-linolenske kisline, ki spada med omega-3 maščobne kisline. Na tretjem mestu po vsebnosti je γ-linolenska kislina, katere delež je 1–4 %. Skoraj nobeno drugo naravno živilo ne vsebuje toliko esencialnih maščobnih kislin. Ker vsebuje trigliceride s polinenasičenimi maščobnimi kislinami, je olje konopljinih semen precej nestabilno, zato ga je treba shranjevati pri čim nižji temperaturi in zaščititi pred svetlobo. Večina pridelovalcev tega olja je manjših podjetij, ker je olje slabo stabilno in zato manj zanimivo za večja podjetja (42).

Olivno olje se pridobiva s stiskanjem oliv. Obstaja preko 260 sort oljk, kar je razlog, da se lahko posamezna olivna olja v sestavi precej razlikujejo. V olivnem olju lahko razlikujemo med oljno in ne-oljno frakcijo. Oljna predstavlja 98–99 % delež in je sestavljena iz trigliceridov, ki vsebujejo 55–85 % mononenasičenih maščobnih kislin. Glavna izmed njih je oleinska kislina.

13

Ne-oljna frakcija olivnega olja predstavlja le 1–1,5 % celotnega olja, vsebuje terpene (npr.

skvalen), karotene, pigmente (npr. klorofil), tokoferole (npr. vitamin E) in sterole. Slednji znižujejo krvni holesterol z zaviranjem absorpcije holesterola v tankem črevesu.

Značilni vonj in okus olju dajejo nekateri alkoholi, ketoni, estri, etri in furani. Olivno olje je bistven del mediteranske prehrane, ki je povezana z nižjim tveganjem za srčno-žilne zaplete (43).

Čijevo olje je olje pridobljeno iz semen oljne kadulje (Salvia hispanica). Izhaja iz Mehike in Gvatemale. Vsebuje 54–67 % α-linolenske kisline in 12–21 % linolne kisline. Zaradi velike vsebnosti polinenasičenih maščobnih kislin je tudi to olje podvrženo lipidni peroksidaciji in slabo stabilno (44). Olje konopljinih semen, olivno olje in čijevo olje spadajo med LCT olja.

1.8 Najnovejši pristopi k izdelavi formulacij s CBD

Topnost CBD v vodi je 0,01 mg/mL, kljub temu se z uporabo γ-ciklodekstrinov lahko poveča do 5,3 mg/mL (4, 45). Izgelov in sodelavci so pripravili tudi samo-mikroemulgirajoči dostavni sistem s CBD, ki omogoča predvidljivejši farmakokinetični profil ob peroralni aplikaciji.

Pri tem so formulacijo pripravili tako, da so sezamovemu olju dodali emulgatorje in sotopilo (etanol) ter to vgradili v mehke želatinske kapsule. Pri raztapljanju v vodnem okolju formulacija spontano tvori O/V emulzijo. S tem se poveča topnost CBD v vodnem okolju v GIT in olajša njegova absorpcija v enterocite (14).

1.9 Tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC)

Tekočinska kromatografija je separacijska tehnika, pri kateri se komponente, ki jih ločujemo, porazdeljujejo med mobilno in stacionarno fazo (SF). Mobilna faza (MF) je tekoča in se premika v določeni smeri. Komponente vzorca se skupaj z MF premikajo mimo SF. Analiti po navadi tvorijo različne interakcije s SF in MF. Ker je SF fiksirana, se analiti, ki z njo tvorijo interakcije, premikajo počasneje. Analiti, ki s SF ne tvorijo interakcij, se premikajo najhitreje.

Interakcije analita s fazama določajo čas, ki je potreben, da prepotuje kromatografsko kolono.

Po prehodu kolone naprava analit zazna s pomočjo detektorja. Rezultati so predstavljeni v obliki kromatogramov.

14

Čas, ki ga analit potrebuje, da prepotuje kolono od injektorja do detektorja, se imenuje retencijski čas. Čas potovanja mobilne faze od injektorja do detektorja se imenuje mrtvi čas (46).

HPLC je napredna oblika tekočinske kromatografije, ki se uporablja za ločevanje spojin znotraj kompleksnih kemijskih in bioloških vzorcev. Z njo lahko določeno komponento zmesi separiramo, identificiramo in kvantificiramo (47).

1.9.1 Reverznofazna HPLC (RP-HPLC)

Pri reverznofazni kromatografiji je MF bolj polarna od SF, kar je ravno obratno kot pri normalnofazni kromatografiji. Med elucijo se najhitreje eluirajo najbolj polarne spojine.

Mobilna faza je po navadi mešanica metanola ali acetonitrila z vodo. Metoda omogoča analizo polarnih, srednjepolarnih in nekaterih nepolarnih analitov. Je najpopularnejša oblika tekočinske kromatografije zaradi njene široke uporabnosti (48).

15

2 NAMEN DELA

CBD je med ljudmi vedno bolj priljubljen zaradi različnih dokazanih, potencialnih in domnevnih pozitivnih učinkov na zdravje. V literaturi je malo podatkov o njegovi topnosti v različnih topilih. Redki podatki, ki so dostopni, se med seboj precej razlikujejo. Več podatkov najdemo v varnostnih listih brez navedenih referenc, zelo malo pa v znanstveni literaturi. Dobro poznavanje topnosti CBD v nosilnih topilih za izdelavo formulacij bi koristilo proizvajalcem pri načrtovanju formulacij produktov. Topnost je pomemben faktor tudi pri ekstrakciji CBD iz rastlinskega materiala. Namen našega dela je določiti topnost CBD v topilih, ki so pomembna za rokovanje s CBD.

16

3 MATERIALI IN METODE

3.1 Materiali

3.1.1 Standard CBD

Kot standard CBD smo uporabili (-)-kanabidiol v prahu od proizvajalca Dr. Ehrenstorfer. Ta prašek smo uporabili kot standard za izdelavo umeritvene premice in tudi za določanje topnosti v različnih topilih. Na embalaži je bilo navedeno, da je vsebnost CBD 98,62 % mase standarda.

Da ne bi prišlo do razpada, smo ga hranili pri temperaturi 4–8 °C. Država porekla: Nemčija, CAS: 13956-29-1.

3.1.2 Reagenti in topila

Topila, v katerih smo določali topnost CBD

 96% etanol farmakopejske kakovosti (CARLO ERBA REAGENTS, Francija, CAS: 64-17-5). Vsebuje 92,6–95,2 % (w/w) etanola in 7,4–4,8 % vode (w/w).

 metanol (CARLO ERBA REAGENTS, Francija, CAS: 67-56-1),

 DMSO (Sigma Aldrich, Francija, CAS: 67-68-5),

 aceton (CARLO ERBA REAGENTS, Francija, CAS: 67-64-1),

 izopropanol (CARLO ERBA REAGENTS, Francija, CAS: 67-63-0),

 1-butanol (EMSURE® (Merck), Nemčija, CAS: 71-36-3),

 izooktan (CARLO ERBA Reagents, Francija, CAS: 540-84-1),

 dietileter (CARLO ERBA Reagents, Francija, CAS: 60-29-7),

N,N-dimetilformamid (Sigma, Nemčija, CAS: 68-12-2),

 cikloheksan (CARLO ERBA Reagents, Francija, CAS: 110-82-7),

 diklorometan (J. T. Baker, Francija, CAS: 75-09-2),

 rastlinski glicerol (Tovarna Organika, Slovenija, CAS: 56-81-5),

 trietil citrat (Alexmo cosmetics, Nemčija, CAS: 77-93-0),

 propilenglikol (Natural Loti, Slovenija, CAS: 57-55-6),

 triacetin (Sigma Aldrich, ZDA, CAS: 102-76-1),

 olivno olje (Lekarna Ljubljana, Slovenija, CAS: 8001-25-0),

 čijevo olje (Tovarna Organika, Slovenija, CAS: 93384-40-8),

17

 MCT olje (Aliacura, Nemčija, CAS: 73398-61-5),

 olje konopljinih semen (KEFO, Slovenija, CAS: 89958-21-4),

 deionizirana voda s pipe.

Topila in reagenti za HPLC

 prečiščena voda za HPLC (J. T. Baker, Poljska, CAS: 7732-18-5),

 acetonitril za HPLC (J. T. Baker, ZDA, CAS: 75-05-8),

 trifluoroocetna kislina (Fisher Scientific U. K., Združeno kraljestvo, CAS: 76-05-1).

3.1.3 Aparature

 Analitska tehtnica (Mettler Toledo, XS205, Greinfensee, Švica),

 avtomatski pipetor (Dispensette S, Brand, Nemčija),

 vorteks mešalnik (Vibromix 10, Domel, Slovenija),

 stresalnik (Tehtnica Vibromix, Domel, Slovenija).

3.1.4 HPLC analiza (slika 4)

 Razplinjevalec: DGU-20As (Shimadu, Kyoto, Japonska),

 črpalka: LC-20AD XR (Shimadu, Kyoto, Japonska),

 avtomatski vzorčevalnik: SIL-20AC XR (Shimadu, Kyoto, Japonska),

 prostor za kolono: CTO-20AC (Shimadu, Kyoto, Japonska),

 detektor: SPD-M20A (Shimadu, Kyoto, Japonska),

 kromatografska kolona: Phenomenex Kinetex C18 (Medical Products UK Ltd, Aldershot, Hants, Združeno Kraljestvo).

18 Slika 4. HPLC naprava, ki smo jo uporabili pri našem delu.

3.1.5 Računalniški programi

 Lab Solutions (Shimadzu, Kyoto, Japonska),

 Excel (Microsoft Corporation).

3.1.6 Ostala laboratorijska oprema

 Čaše (10 mL, 25 mL, 50 mL, 100 mL),

 injekcijske brizge,

 injekcijske igle,

 filter HPLC (0,20 μm; Frisenette, Danska),

 temne viale za HPLC analizo s pokrovčki,

 centrifugirke,

 pribor za tehtanje,

 stojalo za epruvete,

 3 mL plastične pipete (Pasteur pipeta),

 steklene pipete,

 žogica za pipetiranje.

19

3.2 Metode dela in priprava vzorcev

3.2.1 Izbira topil za analizo

Topnost CBD je pomemben parameter pri pridobivanju CBD iz rastlinskega materiala in pri pripravi formulacij, ki vsebujejo to učinkovino. Na spletu smo poiskali podatke o tem, katera topila so najpomembnejša za različne procese ravnanja s kanabidiolom.

Ekstrakcijska topila

Proizvajalci CBD največkrat ekstrahirajo iz rastlinskega materiala s superkritičnim CO2, z etanolom, metanolom, heksanom, etilacetatom in mešanicami teh topil z drugimi topili (npr.

10% kloroform v metanolu) (49). Ker smo imeli v laboratoriju na voljo tudi nekatera topila, ki se pri ekstrakcijah redkeje uporabljajo, smo določili topnost CBD tudi v njih.

Topila za izdelavo farmacevtskih oblik

Na trgu se CBD pojavlja v različnih farmacevtskih oblikah (dermatološke kreme, kapljice, pršila, bonboni in podobno). Za vgradnjo v formulacije je pomembna topnost CBD v vehiklu, ki je fiziološko sprejemljiv. Da bi določili topnost CBD v vehiklih, ki se najpogosteje uporabljajo, smo raziskali ponudbo CBD kapljic in pršil na internetnih straneh. Ločeno smo iskali zadetke v slovenščini z iskalnima nizoma: »CBD kapljice« in »CBD pršilo«. Nato smo na spletu iskali še v angleščini z iskalnima nizoma »CBD drops« in »CBD spray«.

Pregledali smo spletne strani, ki smo jih dobili z iskalnimi nizi in si izpisali ime podjetja, farmacevtsko obliko, vrsto vehikla, volumen izdelka, vsebnost CBD (w/V %), ceno izdelka in spletno stran. Pri posameznem proizvajalcu smo izpisali le 1 izdelek, če je oglaševal več različnih izdelkov z enakim nosilnim topilom. Pregled trga smo izvedli 28. 6. 2021, s tem smo ugotovili, katera topila se najpogosteje uporabljajo v kapljicah in pršilih s CBD. Rezultate raziskave trga smo objavili v poglavju 4 Rezultati, razpredelnici z izpisanimi podatki pa smo dali med priloge.

20

3.2.2 Priprava HPLC mobilne faze

Mobilna faza A: Z merilnim valjem smo v posodo nalili 5 L dodatno prečiščene vode, nato 102 mL acetonitrila in nato smo s pomočjo steklene pipete dodali še 5 mL TFA. Nastalo zmes smo mešali 5 min.

Mobilna faza B: Z merilnim valjem smo v posodo nalili 5 L acetonitrila, nato 102 mL dodatno prečiščene vode in nato smo s pomočjo steklene pipete dodali še 5 mL TFA. Nastalo zmes smo mešali 5 min.

3.2.3 Modifikacija HPLC metode

Kot metodo za določanje koncentracije CBD smo uporabili HPLC metodo, opisano v diplomski nalogi Matevža Štefančiča z naslovom: Validacija HPLC metode za selektivno določanje kanabinoidov. Slednja omogoča selektivno določanje več različnih kanabinoidov. Pri valovni dolžini 220 nm lahko z metodo določamo kanabidivarinsko kislino, kanabidivarin, CBDA, CBD, kanabigerolno kislino in Δ9-THC. Pri valovni dolžini 280 nm pa lahko z metodo določamo kanabigerol, kanabinol, tetrahidrokanabinolno kislino inkanabikromen. Izvedba ene analize po metodi je trajala 60 min, retencijski čas CBD pri tem je bil 18,3 min. Ker smo pri naši nalogi v raztopinah določali le CBD in v naših vzorcih nismo zaznali vrhov, ki bi motili kvantifikacijo CBD, smo se odločili metodo skrajšati. Da smo to dosegli, smo spremenili gradient in čas trajanja posamezne analize skrajšali na 12 min (50).

3.2.4 Izdelava umeritvene krivulje CBD

Ker smo modificirali HPLC metodo za določanje CBD, smo še enkrat izdelali umeritveno krivuljo. To smo naredili tako, da smo standard CBD zatehtali na analitski tehtnici in ga redčili s 96% etanolom. S tem smo pripravili osnovno raztopino s koncentracijo 1 mg/mL oz. 1,2 mg CBD/g raztopine.

21

Osnovno raztopino smo nato redčili tako, da smo pridobili 10 standardnih raztopin CBD z naslednjimi koncentracijami:

 0,005 mg/mL oz. 0,0058 mg CBD/g raztopine,

 0,01 mg/mL oz. 0,012 mg CBD/g raztopine,

 0,02 mg/mL oz. 0,024 mg CBD/g raztopine,

 0,048 mg/mL oz. 0,057 mg CBD/g raztopine,

 0,066 mg/mL oz. 0,079 mg CBD/g raztopine,

 0,092 mg/mL oz. 0,11 mg CBD/g raztopine,

 0,13 mg/mL oz. 0,16 mg CBD/g raztopine,

 0,17 mg/mL oz. 0,20mg CBD/g raztopine,

 0,20 mg/mL oz. 0,25 mg CBD/g raztopine,

 0,23 mg/mL oz. 0,28 mg CBD/g raztopine.

Za izdelavo umeritvene krivulje v enotah mg/mL smo alikvote osnovne raztopine in dodane volumne etanola merili z avtomatskimi pipetami. Hkrati smo ob pipetiranju alikvote tudi tehtali na analitski tehtnici in tehtali maso dodanega 96% etanola. To nam je omogočilo, da smo določili umeritveno premico v enotah mg CBD/g raztopine. Pripravljene standardne raztopine smo prefiltrirali v temne viale in jih analizirali s HPLC napravo.

3.2.5 Priprava vzorcev

V strokovni literaturi in v varnostnih listih smo poiskali obstoječe literaturne podatke o topnosti CBD v različnih topilih. Izpisani podatki so predstavljeni v poglavju 4 Rezultati.

Pri vsakem topilu smo začeli topnost določati tako, da smo najprej zatehtali določeno količino CBD v centrifugirko. Nato smo tehtnico tarirali in tehtali topilo, ki smo ga počasi dodajali, dokler ni izginil še zadnji kristal.

S tem smo določili približno koncentracijo nasičene raztopine. Nato smo pri naslednjih poskusih dodali 15–30 % večjo maso CBD in enako količino topila.

S tem smo pripravili suspenzije CBD v poljubnem topilu (slika 5). Suspenzije smo nato 10 min mešali na vorteks napravi, da se je raztopila večina CBD. Nadalje smo centrifugirke na stojalu dali na stresalnik, ki jih je stresal 48 h.

22

Slika 5. Centrifugirke s suspenzijami CBD v olju konopljinih semen, MCT olju in čijevem olju tik pred stresanjem na stresalniku.

Filtracija vzorca in priprava za analizo

Po 48 h stresanja smo stojalo vzeli s stresalnika in preverili, da so bili v vsaki od centrifugirk res prisotni kristali. Vzorce smo pustili stati 10 min. Sledila je filtracija suspenzije. Izvedli smo jo tako, da smo z injekcijsko brizgo posrkali vzorčno suspenzijo in nato na brizgo namestili filter. Suspenzijo smo prefiltrirali (slika 6) v 2 mL mikrocentrifugirko, ki smo jo takoj po filtraciji neprodušno zaprli, da ne bi topilo odparevalo v okolico.

Slika 6. Na sliki je postopek filtracije suspenzije, s katerim pridobimo nasičeno raztopino.

23

Nasičeno raztopino smo nato redčili, da smo dobili koncentracijo CBD, ki je v linearnem območju glede na HPLC metodo. Pri redčenju smo alikvote raztopine in dodani 96% etanol za dosego večje natančnosti tehtali. Redčeno raztopino smo prefiltrirali v temno HPLC vialo in izvedli HPLC analizo. Za večino topil smo izvedli vsaj po 2 analizi z različnima količinama dodanega presežnega CBD v suspenziji.

Ob izvedbi eksperimentov smo si zapisovali temperaturo zraka v laboratoriju. Tej temperaturi so bile 48 h izpostavljene tudi vzorčne suspenzije, zato je bila temperatura zraka približno enaka temperaturi suspenzije. Temperature zraka v laboratoriju ob analizi topnosti v posameznih topilih so navedene v poglavju 4 Rezultati. Pri vseh analizah je bila temperatura zraka v laboratoriju 25–27 °C.

Pri topilih, v katerih smo topnost CBD določili v 3 poskusih, smo izračunali tudi relativno standardno deviacijo (RSD) topnosti. Za izračun RSD smo uporabili enačbo 2 (50). Pri tem je 𝑥i = posamezna meritev topnosti,

𝑥̅ = povprečna vrednost topnosti, N = število meritev.

𝑅𝑆𝐷 (%) =

100

𝑥̅

𝑁𝑖=1(𝑥𝑖−𝑥̅)2

N − 1

Enačba 2

24

3.2.6 Parametri HPLC analize

Preglednica V: Parametri analize s HPLC

Mobilna faza A Voda + 2 % acetonitrila + 0,1 % trifluoroocetne kisline (V/V %) Mobilna faza B Acetonitril + 2 % vode + 0,1 % trifluoroocetne kisline (V/V %) Čas analize 12 min

Gradient mobilne faze B

0–0,2 min 62 %

0,2–0,21 min 62 %  44 %

0,21–6 min 44 %  100 %

6–10 min 100 %

10–10,10 min 100 %  62 %

10,10–12 min 62 %

Pretok 2 mL/min

Temperatura kolone

40 °C

Kolona l = 100 mm, ø = 4,6 mm, velikost delcev = 2,7 μm Volumen

injiciranja

5 μL

Valovna dolžina detekcije

220 nm

25

4 REZULTATI IN RAZPRAVA

4.1 Pregled pogostosti uporabe različnih nosilnih topil v CBD kapljicah in pršilih

Z iskalnima nizoma »CBD kapljice« in »CBD pršilo« smo na spletu (brskalnik Google) našli 49 izdelkov. Najpogosteje so izdelki vsebovali olje konopljinih semen (61,2 %), pogosto uporabljena sta bila še MCT olje (14,3 %) in olivno olje (8,2 %). Rezultati pregleda spleta so prikazani na sliki 7.

Slika 7. Delež posameznih vehiklov na slovenskem trgu glede na 49 obravnavanih izdelkov.

Ko smo iskali v angleščini s ključnimi besedami »CBD drops« in »CBD spray«, smo na spletu (brskalnik Google) dobili 141 zadetkov. Največkrat uporabljena nosilna topila v teh izdelkih so bila MCT olje (62,4 %), olje konopljinih semen (14,9 %), olivno olje (3,5 %) in olje semen grozdja (2,1 %).Rezultati pregleda spleta v angleškem jeziku so prikazani na sliki 8.

26

Slika 8. Delež posameznih vehiklov na tujem trgu, glede na 141 obravnavanih izdelkov.

Prisotna je precejšnja razlika med izdelki, ki so na trgu v Sloveniji in tistimi, ki so na trgu v tujini. V Sloveniji večina proizvajalcev kot nosilno topilo uporablja olje iz konopljinih semen, medtem ko večina proizvajalcev, ki izdelke prodaja na tujih trgih, uporablja MCT olje. Eden izmed razlogov za to bi lahko bila razlika v oglaševanju. V Sloveniji proizvajalci izdelke iz industrijske konoplje pogosto oglašujejo kot »povsem naravne«, MCT olje pa je predelano s kemijskimi postopki (frakcionacija in deodorizacija) in zato ni v skladu s to navedbo (41).

Veliko se pri oglaševanju izpostavlja tudi teorija, ki pravi, da olje konopljinih semen ojača delovanje CBD. Poleg tega so slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo kapljic in pršil s CBD, pogosto majhne kmetije, ki razpolagajo z lastno proizvodnjo olja konopljinih semen.

Slabosti olja konopljinih semen sta specifičen vonj in okus, kar je lahko pomemben faktor pri odločanju za nakup. MCT olje je brez vonja in okusa, kar ob dodatku arom omogoča izdelavo kapljic in pršil z raznovrstnimi vonji in okusi.

MCT olje se pridobiva iz kokosovega ali palmovega olja (41). Pridelava palmovega olja ima negativen vpliv na okolje, saj povzroča izsekavanja obsežnih območij tropskih gozdov jugovzhodne Azije. To nadalje povzroča izgubo biotske raznovrstnosti, na plantažah oljne palme so tudi pogostejši požari (62). Zato bi se okoljsko ozaveščen kupec raje odločil za nakup CBD kapljic z oljem konopljinih semen.

27

Olje konopljinih semen vsebuje mnogo nenasičenih esencialnih maščobnih kislin, ki blagodejno delujejo na zdravje, a tudi zmanjšajo stabilnost olja, ki je zato uporabno krajši čas (42).

Tako v Sloveniji kot v tujini je na tretjem mestu olivno olje, čeprav je v Sloveniji pogosteje uporabljeno kot v tujini.

Celotno smo obravnavali 190 izdelkov (slika 9), med njimi je bilo največkrat kot nosilno topilo uporabljeno MCT olje (50,0 %), sledita olje konopljinih semen (26,8 %) in olivno olje (4,7 %).

Zato smo se odločili topnostCBD določiti v vseh treh omenjenih oljih.

Slika 9. Delež posameznih nosilnih topil na slovenskem in tujem trgu skupaj.

28 Zmesi olj

Zmesi olj je bilo med 190 pregledanimi izdelki 18 in so predstavljale 9,5 % vseh vehiklov na trgu. V večini je šlo za zmesi dveh olj, redkeje tudi treh. V preglednici VI je predstavljeno, kolikokrat se je posamezno olje pojavilo v zmeseh olj.

Preglednica VI: Zmesi olj

Olje Število zmesi olj, v katerih je olje prisotno

Delež zmesi olj, v katerih je olje prisotno (%)

Olje konopljinih semen 13 72,2

MCT olje 12 66,7

Ostala olja 7 38,9

Olje iz semen grozdja 5 27,8

Kokosovo olje 3 16,7

Najpogostejša zmes, ki je bila prisotna na trgu, je zmes MCT olja z oljem iz konopljinih semen.

Med izdelki je bila prisotna 8 ×, kar predstavlja 44,4 % vseh zmesi olj in 4,2 % vseh pregledanih izdelkov. Vse ostale zmesi olj so bile prisotne le v 1 ali 2 izdelkih.

Delež zmesi olj je večji na tujem trgu kot na slovenskem. Razlog za to je lahko dejstvo, da je v Sloveniji večji delež manjših proizvajalcev s preprostejšimi formulacijami in lastno proizvodnjo enega tipa olja.

Vodne formulacije

CBD je v vodi zelo slabo topen. Kjer je v vehiklih prisotna voda, gre večinoma za nano-formulacije oz. nano-formulacije z liposomi. Na trgu so 3 taki izdelki. Vsak izmed njih ima zapleteno sestavo, ki je proizvajalci niso v celoti razkrili. Kljub temu imajo ti izdelki nizke vsebnosti CBD

CBD je v vodi zelo slabo topen. Kjer je v vehiklih prisotna voda, gre večinoma za nano-formulacije oz. nano-formulacije z liposomi. Na trgu so 3 taki izdelki. Vsak izmed njih ima zapleteno sestavo, ki je proizvajalci niso v celoti razkrili. Kljub temu imajo ti izdelki nizke vsebnosti CBD