3.2.2 Izračun skladiščnih prostorov za nastil
Za nastil v boksih bi izbrali žagovino, zato smo za izračun uporabili podatek, ki ga navaja Trapečar (1999), da je poraba žagovine v enem letu 3,6 t na konja.Zalogo žaganja bi imeli za štiri mesece, zato sledi izračun 3600 kg : 3 = 1200 kg za enega konja. Ker bi imeli 10 konjev, dobimo rezultat 12.000 kg žaganja za štiri mesece (1200 kg × 10 konjev = 12.000 kg).
Prostorninska masa žagovine je 160 kg/m3 (preglednica 3), zato
12.000 kg : 160 kg/m3 = 75 m3 …(4)
Preglednica 3: Prostorninska masa skladiščenega nastila (Fabian Wheeler, 2006)
Vrsta nastila Prostorninska masa (kg/m3)
Slama v balah 64 - 80
Žagovina 160
Žaganje bi kupovali v razsutem stanju in bi bilo skladiščeno na kupu v prostoru, ki bi imel lesene stene visoke 3 m, dolge 7 m, širina prostora pa bi bila 6 m. Žaganje bi v prostoru potisnili do stene, kup bi se posipal proti vratom in bi se zaključil približno 1 m pred koncem prostora. Na tem delu bi bila velika drsna vrata, ki bi zaščitila žaganje pred vremenskimi vplivi. Kupovali bi ga trikrat letno v bližnji žagi, kjer je žaganje dobavljivo skozi celo leto in je preverjeno ustrezne kakovosti.
3.2.3 Izračun skladiščnih prostorov za gnoj
Najmanjša potrebna zmogljivost gnojišča za odraslega konja za pol leta je 7 m3 (preglednica 4), zato sledi:
7 m3 × 10 konjev = 70 m3 …(5)
15
Če predvidimo gnojišče visoko 2 m in široko 4 m, je dolžina gnojišča približno 9 m, da zadostimo potrebni prostornini gnojišča po izračunu (5).
Preglednica 4: Najmanjša potrebna zmogljivost skladišč za konjski gnoj (Uredba o …, 2009)
Kategorija Gnoj (v m3/žival)
Žrebeta do enega leta 3,5
Poniji 3,5
Konji, starejši od enega leta 7,0
16 4 REZULTATI Z RAZPRAVO
Načrt, kakršnega smo si zamislili za naš konjeniški center (Priloga A), prikazuje razporeditev in velikost naslednjih objektov: hlev z individualnimi boksi z direktnim izhodom na individualen utrjen izpust, skladiščne prostore za valjaste bale sena in žagovino, gnojišče, pašnike ter jahališče.
Ob dovozu je predvideno jahališče (Priloga A). Jahališče bi postavili na začetek posesti zato, ker je po priporočilih Fabian Wheeler (2006) in tudi na podlagi lastnih izkušenj delo s konjem lažje, če je odmaknjen od konjev na pašnikih, moteči dejavniki pa se nahajajo tudi pri skladiščnih prostorih, kjer je ob delovnih opravilih prisoten hrup. Velikost jahališča bi bila 20 × 40 m s podlago iz mivke, ograja pa bi bila lesena, visoka 140 cm. Ob jahališču bi se pot nadaljevala do hleva. Iz načrta hleva (Priloga B) je razvidno, da bi bilo v hlevu 10 individualnih boksov velikosti 3 × 4 m. Boks velikosti 12 m2 bi bil tako po enačbi (1), katero navaja Trapečar (1999), primeren tudi za višje športne konje z višino vihra do 173 cm. Za individualne bokse smo se odločili zato, ker predvidevamo, da bodo v našem hlevu uhlevljeni športni konji, katerih lastniki morda ne bi želeli, da bivajo v čredi, kjer je po besedah Mills in Clarke (2007) večja možnost poškodb med konji. Spodnji del pregrade med boksi bi bil lesen, zgornji pa rešetkast, da se konji med seboj lahko vidijo, vohajo in dotaknejo, kot navajajo Brown in sod. (2003). V vsakem boksu je predviden napajalnik, ki zagotavlja stalen dostop do sveže vode. Seno bi pokladali na tla ali v mrežo za seno, odvisno od želje lastnikov konj. Močno krmo bi pokladali v posodo, položeno na tla, zaradi česar bi jo lažje očistili kot krmilnik, pritrjen na steno boksa. Vsak boks bi imel dvoje vrat, ena vrata bi vodila v izpust in bi bila lahko stalno odprta, druga vrata pa bi vodila na hodnik. Med dvema linijama boksov bi bil hodnik širok 3 m, kar ustreza priporočilom The BHS Complete Manual … (1998), kjer navajajo optimalno širino hodnika 2,5-3,7 m. Kopalnice oziroma posebnega prostora za čiščenje konj v hlevu nismo predvideli, ker bi za to uredili ustrezen prostor zunaj, konja pa bi se lahko privezalo tudi na hodniku, kjer bi bilo dovolj prostora, da se ga očisti in pripravi na delo. Na koncu hleva bi bil na vsaki strani hodnika po en prostor velikosti 3 × 5 m, en prostor bi bil namenjen garderobi s sanitarijami za jahače, drug pa sedlarni oziroma opremi za konje. V sedlarni bi bila sedla zložena na steno v dveh vrstah, vsako sedlo zasede približno 60 cm prostora (Fabian Wheeler, 2006), zato bi ostalo dovolj prostora za omare, regale in obešalnike.
Vsak boks bi imel izhod na individualni utrjen izpust (Priloga B). Izpust bi bil širok 4 m in dolg 10 m, kar je sicer za 5 m2 manj kot priporoča Fabian Wheeler (2006), toda konji bi bili po več ur na dan tudi na pašniku, kjer bi lahko zadostili potrebo po gibanju. Dva boksa na severnem delu hleva bi imela večji izpust, velikosti 9 × 10 m. Kot navaja Fabian Wheeler (2006), bi bili tukaj lahko nastanjeni konji, ki bi potrebovali več prostora, ali pa konji, ki zaradi zdravstvenih ali drugačnih razlogov ne bi smeli na pašnik. Predvidena podlaga izpustov je peščena, da bi bil izpust suh in primeren za uporabo tudi v slabem vremenu
17
(Fabian Wheeler, 2006). Ograja izpustov bi bila lesena, ali pa lesena v kombinaciji z električnim pastirjem, kot jo vidimo na sliki 3, visoka pa približno 145 cm po priporočilih Fabian Wheeler (2006). Konj bi imel izhod na izpust omogočen skozi cel dan, saj mu tako zagotovimo odprt pogled na okolico in na ostale konje, pa tudi več možnosti za interakcijo s sosednjimi konji.
Na severni strani hleva so predvideni skladiščni prostori (Priloga A). Skladišče za seno, skladišče za žagovino in gnojišče bi bili razporejeni tako, da bi bilo med njimi dovolj prostora za upravljanje s traktorjem ali stroji, saj moramo poskrbeti za enostavno dostavo sena in žagovine ter odvoz gnoja. Tla bi bila utrjena in s potjo povezana s hlevom za lažje opravljanje vsakodnevnih opravil. Skladišče za seno, kjer bi bilo prostora za 88 valjastih bal, bi bilo dolgo 16 m, široko 4 m in visoko 3-4 m. Bil bi lesene konstrukcije, zaprt s treh strani, odprto stranico pa bi delno zaprli z velikimi drsnimi vrati ali polivinilom, da bi seno ostalo suho v primeru dežja. Žaganje bi kupovali na štiri mesece, ker je dobavljivo skozi celo leto.
Skladišče za štirimesečno zalogo žaganja v razsutem stanju bi merilo 7 × 6 m in bi bilo visoko 3 m. Bilo bi leseno, pokrito z dvokapno streho in zaprto z velikimi drsnimi vrati.
Gnojišče bi bilo betonsko, stranice bi bile visoke 2 m, površina gnojišča pa bi merila 9 × 4 m.
Pot bi se mimo jahališča, hleva in skladiščnih prostorov nadaljevala do pašnikov (Priloga A). Travnato površino bi razdelili na tri čredinke, kot priporoča Fabian Wheeler (2006), da bi lahko uporabili sistem rotiranja, ki nam pomaga ohranjati kvaliteto pašnikov. Dve čredinki bi merili 43 × 45 m, površina vsake bi bila 1935 m2, tretja čredinka pa bi merila 45 × 35 m, s površino 1575 m2. Velikosti so omejene z velikostjo zemljišča in ne ustrezajo priporočilom Fabian Wheeler (2006) ter Davidson in Harris (2007), ker bi bil glavni namen uporabe čredink možnost svobodnega gibanja in socialnih interakcij in ne edini vir zagotavljanja voluminozne krme. Ker na čredinkah ni dreves, ki bi zagotavljala zavetje, je na vsaki čredinki predviden lesen nadstrešek, velikosti 4 × 5 m, ki bi bil zaprt s treh stani, odprt bi bil proti jugo-vzhodu, da bi pozimi sonce seglo čim globlje. Nadstrešek bi zagotavljal zavetje pred vetrom, dežjem in hudim poletnim soncem. Po priporočilih Fabian Wheeler (2006) bi velikost zadoščala za 3-4 konje hkrati. Nadstrešek bi bil postavljen stran od vhoda na pašnik, da bi nekoliko spodbudili gibanje konja. Čredinke bi bile ograjene s kombinacijo lesene in električne ograje, na katero se konji ne naslanjajo in je ne grizejo in ima posledično daljšo življenjsko dobo (Brown in sod., 2003).
18 5 SKLEPI
Na podlagi priporočil iz literature, želja in možnosti nanaši posesti, smo sestavili idejni načrt konjeniškega centra:
- V hlevu je predvidenih 10 individualnih boksov velikosti 3 × 4 m z napajalniki in dva prostora velikosti 3 × 5 m, namenjena sedlarni in garderobi s sanitarijami. Med dvema linijama boksov je 3 m širok hodnik. Vsak boks je povezan z individualnim peščenim izpustom velikosti 4 × 10 m, dva izpusta na severnem delu hleva bi bila nekoliko večja. Konji bi imeli na izpust stalen dostop.
- Skladišča za seno v valjastih balah, razsuto žaganje za nastil in gnoj smo predvideli severno od hleva. Gnojišče bi bilo betonsko (9 × 4 × 2 m), skladiščni prostori za seno (16 × 4 × 4 m) in nastil (7 × 6 × 3 m) pa bi bili leseni, zaprti in pokriti z enokapno ali dvokapno streho. Seno bi kupovali dvakrat letno, žaganje pa trikrat letno.
- Na koncu posesti je pašnik razdeljen na tri čredinke, kar bi omogočilo sistem rotiranja za ohranjanje kvalitete paše. Na vsaki čredinki bi bil lesen nadstrešek velikosti 4 × 5 m, zaprt s treh strani, ki bi nudil zavetje pred vremenskimi nevšečnostmi.
- Jahališče s podlago iz mivke bi merilo 20 × 40 m, ograjeno bi bilo z 1,4 m visoko leseno ograjo.
19 6 VIRI
Bartussek H., Tritthart M., Würzl H., Zortea W., Dovč P., Golob M. 1996. Gradnja govejih hlevov, prevod dela: Rinderstallbau. Slovenj Gradec, Kmetijska založba: 183 str.
Blanchard S. 2005. The Power of Positive Horse Training. 1. izd. New Jersey, Wiley Publishing: 187 str.
Brown J. H., Pilliner S., Davies Z. 2003. Horse and Stable Management. 4. izd. Iowa, Blackwell Publishing: 432 str.
Cooper J., McGreevy P. 2007. Stereotypic Behaviour in the Stabled Horse: Causes, Effects and Prevention Without Compromising Horse Welfare. V: The Welfare of Horses.
Waran N. (ur.). Dordrecht, Springer: 99 - 124
Davidson N., Harris P. 2007. Nutrition and Welfare. V: The Welfare of Horses. Waran N.
(ur.). Dordrecht, Springer: 45 - 76
Deberšek L. 2002. Konjem prijazna izvedba boksov. Revija o konjih, 10, 10: 40-41
Fabian Wheeler E. 2006. Horse Stable and Arena Design. 1. izd. Iowa, Blackwell Publishing:
308 str.
Fuchs C. 2012. Pferdehaltung: planen und kalkulieren. Darmstadt, Kuratorium f ür Technik und Bauwesen in der Landwirtschaft: 200 str.
GfE (Gesellschaft für Ernährungsphysiologie). 2014. Empfehlungen zur Energie- und Nährstoffversorgung von Pferden. Frankfurt, DLG Verlag: 192 str.
Mills D. S., Clarke A. 2007. Housing, Management and Welfare. V: The Welfare of Horses.
Waran N. (ur.). Dordrecht, Springer: 77 - 97
The BHS Complete Manual of Stable Management. 1998. Glasgow, Bell & Bail Ltd: 408 str.
Trapečar B. 1999. Konjenikov priročnik. Ljubljana, Kmečki glas: 254 str.
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, 2009. Ur.l. RS, št.
113/09
20
Verordnung der Bundesministerin für Gesundheit und Frauen über die Mindestanforderungen für die Haltung von Pferden und Pferdeartigen, Schweinen, Rindern, Schafen, Ziegen, Schalenwild, Lamas, Kaninchen, Hausgeflügel, Straußen und Nutzfischen (1. Tierhaltungsverordnung). 2004. Bundesgesetzblatt, II, 485/2004.
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Dušanki Jordan za vodenje skozi celotno izdelavo diplomske naloge. Hvala za vse napotke, nasvete, pomoč in potrpežljivost.
Recenzentki izr. prof. dr. Tatjani Pirman in predsedniku izr. prof. dr. Klemnu Potočniku se zahvaljujem za pregled diplomske naloge.
Zahvala pa gre tudi moji družini in prijateljem, ki so me skozi celoten študij spodbujali in mi stali ob strani ob pisanju diplomske naloge.
PRILOGE
PRILOGA A
Načrt celotnega konjeniškega centra (mere so v metrih)
PRILOGA B
Načrt hleva z boksi, individualnimi izpusti, sedlarno in garderobo (mere so v metrih)