Zadnji dve desetletji se visokošolske knjižnice srečujejo s hitrimi spremembami v nji-hovem ožjem in širšem okolju, ki jih nenehno postavljajo pred nove izzive ter zahtevo po prilagajanju svoje dejavnosti informacijskim potrebam nove generacije uporabni-kov, novim metodam v poučevanju in izvajanju študijskega procesa ter prehodu pro-cesa znanstvenega komuniciranja iz analognega v digitalno okolje. Lahko bi rekli, da so se, vsaj z vidika študijskega procesa, z omenjenimi spremembami v matičnih okoljih slovenske visokošolske knjižnice srečale nekoliko kasneje kot njihove vrstnice v razvi-tejših državah.33 Tudi podatki o njihovem obisku in uporabi storitev po letu 1995 ne kažejo tako opaznih nihanj, kot so jih doživele npr. severnoameriške visokošolske knji-žnice. V primerjavi z letom 1995 je bil leta 2011 obisk slovenskih visokošolskih knjižnic večji za 74 odstotkov, močno je narasel v letih 2006 in 2007, nato pa začel rahlo upa-dati. Izposoja na dom in v prostore knjižnice je upadla le za 4 odstotke, medknjižnična izposoja gradiva iz drugih knjižnic oziroma dobaviteljev gradiva se je zmanjšala za 5 odstotkov. Število članov je v obdobju 2000−2011 naraslo za 7 odstotkov. Skokovit porast pa knjižnice opažajo pri zagotavljanju števila elektronskih informacijskih virov;
za leto 2011 znaša v primerjavi z letom 2007 indeks kar 1332.34 Podatkov o referenč-ni dejavnosti nacionalna knjižreferenč-nična statistika ne objavlja, vendar je na primeru NUK-a opazno, da se število transakcij po letu 2005 zmanjšuje, v povprečju 2,3 odstotka na leto. A študije uporabnikov, ki so bile izvedene v zadnjih letih, kažejo, da velik delež uporabnikov visokošolske knjižnice obiskuje v prvi vrsti zaradi tradicionalnih knjižnič-nih storitev, kot sta izposoja gradiva in uporaba čitalniških prostorov, uporaba elek-tronskih informacijskih virov in storitev pa je kljub njihovi bogati ponudbi dokaj nizka, vsaj pri uporabnikih študentih.35 Slovenski raziskovalci s trenutnimi knjižničnimi stori-tvami niso zadovoljni in jih večinoma ne uporabljajo, ugotavljajo Vilar, Bartol, Pisanski
33 Bolonjska prenova, uvedena leta 2002, naj bi študijski proces osredotočila na študenta, učni proces torej preusmerila s starih oblik poučevanja, temelječih na podajanju vsebin, na učečega se in na večji obseg njegovega samostojnega dela.
34 Podatki za visokošolske knjižnice brez NUK-a. Vir: Kazalniki dejavnosti visokošolskih knjižnic v obdobju 1995–2010. Dostopno na: http://cezar.nuk.uni-lj.si/analize/kazalniki.php
35 Večinski delež v anketne raziskave zajetih uporabnikov predstavljajo študentje, odziv pedagoških in raziskovalnih delavcev je bil do zdaj namreč majhen.
in Južnič (2012). Opozarjajo, da bodo morale knjižnice premisliti njihovo dojemanje končnih uporabnikov in opraviti evalvacijo storitev, ki jih zagotavljajo raziskovalcem.
Ali torej slovenske visokošolske knjižnice resnično ne uspevajo zagotavljati storitev, ki jih potrebujejo uporabniki? Z upoštevanjem, da je imela le ena četrtina visokošolskih knjižnic ob koncu leta 2011 zaposlene več kot tri delavce, lahko sledi predpostavka, da večina knjižnic nima ustreznih pogojev za razvoj novih storitev, še zlasti za potrebe znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Avtorica študije o poznavanju ter uporabi novih tehnologij v visokošolskih in specialnih knjižnicah npr. ugotavlja, da le 34 odstotkov v anketo vključenih visokošolskih knjižničarjev ocenjuje, da so knjižnične storitve uspeli prilagoditi novim informacijsko-tehnološkim potrebam uporabnikov, z novimi izzivi pa se vsaka knjižnica spopada samostojno (Božič, 2012, str. 280). Še bolj pa je skrb zbujajoč podatek, da velik delež študentov informacijskih virov in storitev knjižnic (z izjemo ponudbe študijskega prostora) v času študija pravzaprav ne potrebuje. Re-zultati anketne raziskave o dostopnosti študijske literature, ki jo je izvedla Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (Kragelj in Lasbaher, 2012),36 so pokazali, da študentje UL pri svojem študiju najpogosteje uporabljajo zapiske s predavanj in skripta (75,0 od-stotkov), precej manj učbenike (43,0 odstotkov) in tiskane knjige v slovenskem jeziku (27,1 odstotka), strokovne članke iz slovenskih tiskanih revij uporablja 19,3 odstotka ter iz tujih revij enak delež. E-knjige v tujem jeziku jih pogosto ali zelo pogosto upo-rablja 12,7 odstotka (nikoli 49,7 odstotka), e-knjige v slovenskem jeziku 12,7 odstotka (nikoli 45,8 odstotka), e-revije v slovenskem jeziku 7,2 odstotka (nikoli 51,8 odstotka), e-revije v tujem jeziku pa 10,0 odstotkov (nikoli 50,6 odstotka). Tudi podatki po po-sameznih visokošolskih zavodih kažejo neprimerne navade študentov glede uporabe strokovne literature. Obilje informacijskih virov, ki jih visokošolske knjižnice ljubljanske univerze zagotavljajo v elektronski obliki, na preprost in prijazen način,37 uporabljajo zelo malo ali sploh ne, enako je s tiskanimi viri, njihov študij pa temelji na uporabi za-piskov in skripta. Študijski proces, ki ni zasnovan na samostojni uporabi informacijskih virov, na razvoj storitev knjižnic zagotovo ne more vplivati spodbudno.
Zaključili bi, da so izkušnje tujih knjižnic lahko vodilo pri oblikovanju vizije razvo-ja slovenskih visokošolskih knjižnic in služijo kot primer dobrih praks pri odzivanju na spremembe v okolju. A njihova prihodnost bo odvisna od nadaljnjega razvoja
36 Anketa je zajela 4500 študentov, od tega 4409 z Univerze v Ljubljani.
37 Prek portala Digitalne knjižnice UL je v elektronski obliki, v celotnem besedilu, dostopnih več kot 12.000 znanstvenih revij in več kot 20.000 knjig, prek portala Digitalne knjižnice Slovenije več kot 500.000 bibliografskih enot različnih vrst gradiva, Narodna in univerzitetna knjižnica omogoča izposojo več kot 90.000 tujih e-knjig, več knjižnic zagotavlja digitalne zbirke visokošolskih del, gradi ali sodeluje pri gradnji institucionalnih repozitorijev visokošolskih ustanov itd.
izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega procesa na njihovih matičnih visokošol-skih zavodih ter prepoznavanja vloge knjižnic kot dejavnika, ki pomembno vpliva na njegove končne izide. Kovač (2006, str. 104−105) je npr. že kmalu po uvedbi bolonjske prenove opozoril, da novi načini poučevanja in učenja ne bodo mogoči brez ustreznih materialnih pogojev, med njimi tudi knjižnične podpore: »Če naj bi namreč študentje v reformiranih programih več samostojno delali, bi … morali imeti za to ustrezne infra-strukturne pogoje. Za tak način dela namreč študentje potrebujejo knjižnice, ki so od-prte od jutra do poznega večera, ustrezno število računalniško opremljenih čitalniških sedežev ter seveda mentorje in tutorje, ki jih pri samostojnem delu vodijo …« Ker pa se lahko predvideva, da se bodo ob nadaljnjem padanju kazalcev ekonomskega razvoja vlaganja v knjižnično dejavnost še zmanjšala, je nujen tudi premislek o uvajanju novih modelov organiziranosti ter izvajanja in ponudbe storitev visokošolskih knjižnic.
Navedeni viri
Antell, K. in Engel, D. (2006). Conductiveness to Scholarship: The Essence of Academic Library as Place. Colllege & Research Library, 67 (6), str. 536−560.
Applegate, R. (2008). Whose Decline? Which Academic Libraries are »Deserted« in Terms of Reference Transactions? Reference & User Services Quarterly, 48 (2), str. 176−189.
Bagget, S. B. in Williams, M. (2012, January-March). Student Behaviors and Opinions Regarding the Use of Social Media, Mobile Technologies, and Library Research. Virginia Libraries, 58 (1), str. 19−22. Pridobljeno 11. oktobra 2012 s spletne strani: http://scholar.lib.vt.edu/ejournals/
VALib/v58_n1/baggett.html
Breeding, M. (2009). Uporabniški vmesniki naslednje generacije. Organizacija znanja, 14 (4), str. 144−147.
Britto, M. (2011). Planning and Implementation Considerations for the Information Commons in Academic Libraries. Library Student Journal, December 2011 [online]. Pridobljeno 11.
novembra 2012 s spletne strani: http://librarystudentjournal.org/index.php/lsj/article/
view/255/317
Božič, M. (2012). Ali so slovenski visokošolski in specialni knjižničarji pripravljeni na spopad z izzivi nove tehnologije? V: Izzivi sodobnih tehnologij (str. 275−289). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Calhoun, K. (2009). Potovanje skozi preobrazbe – med preživetjem in razcvetom. Organizacija znanja, 14 (4), str. 138−143.
Carlson, S. (2001, 16. november). The Deserted Library: As Students Work Online, Reading Rooms Empty – Leading Some Campuses to Add Starbucks. Chronicle of Higher Education, 48 (12), A35−38.
Cassidy, E. D., Britsch, J., Manolovitz, T., Shen, L. in Tirney, L. (2011). Higher Education and Emerging Technologies: Student Usage, Preferences, and Lessons for Library Services.
Reference & User Services Quarterly, 50 (4), str. 380−391.
Choy, F. C. (2005). Preparing for the future : academic libraries in the beginning of the 21st century. V: International Conference on Libraries : Towards a Knowledge Society, 2−16 Mar 2005, Penang. Pridobljeno 24. oktobra 2012 s spletne strani: http://dr.ntu.edu.sg/bitstream/
handle/10220/6134/ICOL-2005-CFC.pdf?sequence=1
College Students' Perceptions of Libraries and Information Resources (2006). Dublin, Ohio: OCLC.
Pridobljeno 24. oktobra 2012 s spletne strani: http://www.oclc.org/reports/2005perceptions.
htm
Demas, S. (2005). From the Ashes of Alexandria: What's Happening in the College Library? V:
Library as Place: Rethinking Roles, Rethinking Space. Washington: Council on Library and Information Resource. Pridobljeno 10. oktobra 2012 s spletne strani: http://www.clir.org/
pubs/reports/pub129/demas.html
Eden, B. L. (2010). The New User Environment: The End of Technical Services? Information Technology and Libraries, 29 (2), str. 93−100.
Freeman, G. T. (2005). The Library as Place: Changing in Learning Patterns, Collections, Technology, and Use. V: Library as Place: Rethinking Roles, Rethinking Space. Washington:
Council on Library and Information Resource. Pridobljeno 10. oktobra 2012 s spletne strani:
http://www.clir.org/pubs/reports/pub129/freeman.html
Friend, F. J. (1998). Mission and Purpose of Academic Libraries in the 21st Century. V: Proceedings of the International Conference on New Missions of Academic Libraries, Oct. 25-28 1998, Beijing (str. 17−20). Beijing: Peking University Press. Pridobljeno 2. decembra 2012 s spletne strani:
http://www.ucl.ac.uk/scholarly-communication/articles/beij.htm
Gayton, J. T. (2008). Academic Libraries: »Social« or »Communal?«: The Nature and Future of Academic Libraries. Journal of Academic Librarianship, 34 (1), str. 60−66.
George, C. A., Bright, A., Hurlbert, T., Linke, E. C., St. Clair, G. in Stein, J. (2006). Scholarly Use of Information: Graduate Students' Information Seeking Behaviour. V: University Libraries Research. Paper 21. Pridobljeno 22. oktobra 2012 s spletne strani: http://repository.cmu.edu/
lib_science/21
Hardesty, L. (2000, 27. april). Why academic libraries? Demanding new answers in a new millenium. New Jersey ACRL Chapter [online]. Pridobljeno 31. septembra 2012 s spletne strani:
http://www.njla.org/njacrl/hardesty.html
Harris, S. (2012). Moving towards an open access future: the role of academic libraries. London:
SAGE. Pridobljeno 15. oktobra 2012 s spletne strani: http://www.uk.sagepub.com/repository/
binaries/pdf/Library-OAReport.pdf
Information Behaviour of the Researcher of the Future (2008). London: British Library; CIBER.
Pridobljeno 15. oktobra 2012 s spletne strani: http://www.jisc.ac.uk/media/documents/
programmes/reppres/gg_final_keynote_11012008.pdf
Jackson, H. L. in Bellardo Hahn, T. (2011). Serving Higher Education's Highest Goals: Assessment of the Academic Library as Place. College & Research Libraries, 72 (5), 428−442. Pridobljeno 20.
oktobra 2012 s spletne strani: http://crl.acrl.org/content/72/5/428.full.pdf+html
Kanič, I. (2012, 13. oktober). Po meri uporabnika? V: Spletni dnevnik: Bibliotekarska terminologija [online]. Pridobljeno 20. oktobra 2012 s spletne strani: http://terminologija.blogspot.
com/2012/10/po-meri-uporabnika.html
Kortekaas, S. (2012, 4. september). Thinking the unthinkable: a library without a catalogue -- Reconsidering the future of discovery tools for Utrecht University library [online]. Pridobljeno 4.
novembra 2012 s spletne strani: http://www.libereurope.eu/blog/thinking-the-unthinkable-a-library-without-a-catalogue-reconsidering-the-future-of-discovery-to
Kovač, M. (2006). Bolonjska reforma kot etnološki fenomen: primer Univerze v Ljubljani. Sodobna pedagogika, 57/123 (4)2006, str. 100−111. Pridobljeno 15. novembra 2012 s spletne strani:
http://www.sodobna-pedagogika.net/images/stories/2006-4-slo/2006_4_slo_06_miha_
kovac_bolonjska_reforma.pdf
Kragelj, A. in Lasbaher, D. (2012). Raziskava o dostopnosti študijske literature v okviru članic Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani.
Lewis, D. W. (2013, January). From Stacks to the Web: the Transformation of Academic Library Collecting. College & Research Libraries, preprint [online]. Pridobljeno 27. oktobra 2012 s spletne strani: http://crl.acrl.org/content/early/2012/01/09/crl-309.full.pdf+html
Lin, P., Chen, K. in Chang, S. (2010). Before There Was a Place Called Library – Library Space as an Invisible Factor Affecting Students' Learning. Libri, 60 (4), str. 339−351.
Marcum, J. W. (2003a). The 21st Century Library. FDU Magazine, Fall/Winter [online]. Pridobljeno 20. oktobra 2012 s spletne strani: http://www.fdu.edu/newspubs/magazine/03fa/library.
html
Marcum, J. W. (2003b). Visions: The Academic Library in 2012. D-Lib Magazine, 9 (5) [online].
Pridobljeno 25. oktobra 2012 s spletne strani: http://www.dlib.org/dlib/may03/
marcum/05marcum.html
Neal, J. G. (2011, 7. april). Prospects for Systematic Change across Academic Libraries. EDUCASE review online, March/April [online]. Pridobljeno 20. oktobra 2012 s spletne strani: http://
www.educause.edu/ero/article/prospects-systemic-change-across-academic-libraries Pearson, D. J. in Busch, N. J. (2011), Redesigning Nebraska's Libraries Technical Services: Creating
a Climate for Change. Library Philosophy and Practice [online]. Pridobljeno 28. oktobra 2012 s spletne strani: http://unllib.unl.edu/LPP/pearson-busch2.pdf
Ross, L. in Sennyey, P. (2008). The Library is Dead, Long Live the Library! The Practice of Academic Librarianship and the Digital Revolution. The Journal of Academic Librarianship, 34 (2), str. 145−152.
Schulte, S. J. (2011). Eliminating traditional reference services in an academic health science library: a case study. Journal of the Medical Library Association, 99 (4), str. 273−279. Pridobljeno 5. novembra 2012 s spletne strani: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3193369/
Sullivan, B. T. (2011, 2. januar). Academic Library Autopsy Report, 2050. The Cronicle of Higher Education [online]. Pridobljeno 13. oktobra 2012 s spletne strani: http://chronicle.com/
article/Death-by-Irony-How-Librarians/125767/
Vilar, P., Bartol, T., Pisanski, J. in Južnič, P. (2012). Are librarians familiar with information seeking behaviour of teachers and researchers in their respective institutions? V: Libraries in the Digital Age (LIDA) Proceedings : LIDA 2012 [online]. Pridobljeno 8. novembra 2012 s spletne strani:
http://www.informatika.bf.uni-lj.si/bibliography/Are%20librarians%20familiar%20with%20 information%20seeking%20behaviour%20of%20teachers%20and%20researchers%20 in%20their%20respective%20institutions.pdf
Why librarians should be concerned with Open Access (2009, 26. junij) [online]. Pridobljeno 15.
oktobra 2012 s spletne strani: http://www.openoasis.org/index.php?option=com_content&
view=article&id=254&Itemid=256
dr. melita Ambrožič
Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: melita.ambrozic@nuk.uni-lj.si