• Rezultati Niso Bili Najdeni

Skrb za lastno usposobljenost medicinskih sester

Medicinske sestre ves čas poudarjajo pomen interdisciplinarne obravnave, da se lahko pacientom in laičnim oskrbovalcem zagotovi čim bolj obsežna podpora na tistih področjih, kjer je to potrebno. Večkrat pridejo v stik s primerom, kjer se potrebe pacientov razlikujejo od potreb laičnih oskrbovalcev, zato je potrebno nameniti posebno pozornost tudi njim (Lopez-Hartmann et al., 2012). S takšnim načinom dela je večja možnost za boljše rezultate oskrbe. Poleg interdisciplinarne obravnave so izpostavile že prej omenjene komunikacijske

16

veščine, katere morajo znati prilagoditi glede na družino, ki jo obravnavajo (Ellington et al., 2017).

Izpostavile so tudi izobraževanje, kjer je ključnega pomena to, da so tudi one svoje znanje pridobivale od izkušenih medicinskih sester, ki so jim podale znanje, ki ne velja samo v teoriji, ampak tudi v praksi. Same pa morajo poskrbeti za to, da ga znajo izkoristiti pri vsakdanjem delu s pacienti in ga uporabiti pri različnih primerih. Na ta način lahko pomagajo laičnim oskrbovalcem razumeti določena zdravstvena stanja in simptome, ki jih spremljajo, ter jim pomagajo prejete informacije prenesti v prakso (Ellington et al., 2017).

Sodelovanje laičnih oskrbovalcev za medicinske sestre pomeni, da se le-ti zanimajo za paciente in da si želijo osvojiti določena znanja in biti vključeni v proces izvajanja zdravstvene oskrbe. Ko vidijo njihovo zanimanje, jim še z večjim veseljem podajo več nasvetov in informacij pri aktivnostih, s katerimi se pogosto srečujejo, saj se zavedajo, da večkrat, ko bodo stvar izvedli, prej in bolj samozavestno jo bodo izvedli (Becqué et al., 2021).

17

5 RAZPRAVA

Pri pregledu literature smo ugotovili, da so potrebe po dolgotrajni oskrbi vse večje, laični oskrbovalci pa občutijo primanjkljaj na področju znanja, časa in podpore, da bi samozavestno pristopili k opravljanju tega zahtevnega dela. Na prisotnost laičnih oskrbovalcev v domačem okolju se večkrat gleda kot na nekaj samoumevnega, zato je zelo pomembno, da jim strokovno osebje nudi podporo na različnih področjih. Strokovnjaki se zavedajo, da so laični oskrbovalci ključnega pomena, saj noben sistem profesionalne oskrbe ne bi mogel obravnavati vseh potreb pacienta in zagotoviti ustrezne pomoči. Prav zato je potrebno, da si zgradijo zaupen in profesionalen odnos, ki je ključnega pomena za dobro medsebojno sodelovanje (Lopez-Hartmann et al., 2012).

Pacienti z več potrebami prejemajo storitve zdravstvenega in socialnega varstva, kar pomeni, da dnevno v stik prihajajo z različnimi strokovnimi delavci, katerih ključni cilj je delovati v korist pacienta. Če te storitve niso ustrezno koordinirane, lahko pride do pomanjkanja ključnih informacij, kar lahko vodi do poslabšanja zdravstvenega stanja in navsezadnje tudi do nepotrebnih hospitalizacij. Prav zato je pomembno, da se izvaja integrirana oskrba, katero opravljajo tudi laični oskrbovalci (Eurocarer, 2016). Sam izraz integracija lahko uporabimo, ko govorimo o pacientu ali pa o zagotavljanju njegove oskrbe. Če je pojem osredinjen na pacienta, pomeni, da bi morale podporne storitve vključevati fizične, psihološke in socialne potrebe pacienta, katere ni nujno, da so hkrati koristne tudi za laičnega oskrbovalca. Prav zato bi morali posebno pozornost nameniti tudi njihovim željam in potrebam, kar v svojem delu omenijo tudi Becqué in sodelavci (2021). Če pa je pojem osredinjen na zagotavljanje oskrbe, pa to pomeni sodelovanje različnih strokovnih delavcev v oskrbi (Lopez-Hartmann et al., 2012). Ker so v dolgotrajni oskrbi pomembni tudi laični oskrbovalci, bi morali biti v tak krog timskega sodelovanja pri izvajanju oskrbe aktivno vključeni.

Na pristop medicinskih sester in način podpore, ki ga nudijo laičnim oskrbovalcem, vplivajo različni dejavniki. Mednje spadajo demografske in osebne značilnosti, starost, socialno-ekonomski status, stanovanjske razmere ter potrebe in preference laičnih oskrbovalcev.

Ljudje s srednjimi do visokimi dohodki imajo zelo različne potrebe. Pogosto imajo drugačen način življenja kot ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom. Prav tako pa tu pomembno vlogo igrajo tudi značilnosti medicinske sestre. Na primer starost, osebne in poklicne izkušnje in usposobljenost, saj imajo lahko premalo znanja o oskrbi ob koncu življenja, mogoče ne znajo prepoznati določenih težav, ki se lahko pojavijo pri oskrbi ob

18

koncu življenja, zaradi česar nastopi neprimerna podpora in pozne napotitve laičnim oskrbovalcem (Becqué et al., 2021).

Becqué in sodelavci (2021) povedo, da so prisotne razlike tudi v načinu podpore laičnim oskrbovalcem in pristopu medicinskih sester. Slednje so povedale, da včasih ni mogoče zagotavljati podpore, ker laični oskrbovalci želijo čim dlje vse opravljati sami oziroma, ker menijo, da gre za vdor v njihovo zasebno življenje. Izpostavile so tudi, da na samo podporo vpliva vključenost zdravnikov, drugih medicinskih sester in ostalih zdravstvenih delavcev.

Veliko medicinskih sester sodeluje v mreži paliativne oskrbe, ki jih obvešča o najnovejših spoznanjih, možnostih podpore in jim zagotavlja stik z drugimi ponudniki oskrbe na domu, medicinskimi sestrami v paliativni oskrbi in prostovoljci, ki si lahko med seboj izmenjajo informacije ter izkušnje, iz katerih lahko veliko odnesejo.

Pri vsem tem pa vlogo igrajo tudi želje pacientov, ki so velikokrat v precepu, ali prositi družino za pomoč ali ne, saj se bojijo, da bo njihova prošnja spremenila njihov odnos, česar pa si ne želijo. Prav tako si ne želijo postati odvisni od družine, čeprav se zavedajo, da sami niso več kos vsem dnevnim opravilom. V veliki meri jim prepreko povzroča odvisnost pri uporabi stranišča in pri tuširanju, saj so mnenja, da je to preveč intimno in si v to ne želijo vpletati svojcev (Bredewold et al., 2020). Ožji družinski člani, ki opravljajo tudi vlogo laičnih oskrbovalcev, pa se dnevno soočajo z drugimi vprašanji. Sprašujejo se kdo je odgovoren za usklajevanje formalne in laične oskrbe, ali so ostali sorodniki pripravljeni na soočanje s povečano odvisnostjo svojca in s tem večjo vključenost v proces oskrbe (Okma

& Gusmano, 2020). Zaskrbljenost, ki spremlja laične oskrbovalce, vpliva tudi na njihovo počutje in delovanje v službenem okolju. Več jih je mnenja, da lahko službene obveznosti prilagodijo glede na urnik oskrbe, vendar se to pozna tudi pri mesečnem zaslužku. Potrebno je združiti skrbniške odgovornosti z njihovim poklicem, kar lahko povzroči stres, utrujenost, čustveno izčrpanost in depresijo (Eurocarers, 2017b).

V EU so razlike v zagotavljanju dolgotrajne oskrbe bolj izrazite kot na drugih področjih socialnega varstva (Eurocarer, 2016). Kot je omenjeno že v enem od začetnih poglavij, v Sloveniji do decembra 2021 to področje ni bilo sistemsko urejeno. S sprejetjem zakona pa so se pojavile velike spremembe socialnih sistemov, ki so podlaga za vse nove oblike dela in storitev. Ustrezne storitve so vendar ključnega pomena za združitev formalne in laične oskrbe, kar lajša breme laičnih oskrbovalcev in obenem prispeva k bolj kakovostni oskrbi (ZODsk, 2021).

19

V Sloveniji kar 86 % vseh zaposlenih v zdravstveni negi predstavljajo ženske. Visok delež vključenih žensk v laično oskrbo lahko negativno vpliva na njihovo socialno interakcijo, poveča možnost za revščino in poslabša njihovo vključenost na trg dela, ki pa se vsako leto povečuje, kar pomeni, da je vse več laičnih oskrbovalcev tudi moških (Vlada Republike Slovenije, 2021).

S sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji bodo strokovni delavci vstopnih točk izdelali oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. To ocenjevanje se bo izvedlo glede na zmožnosti gibanja v okolju, kjer pacient biva, vedenja in duševnega zdravja, sposobnosti spoprijemanja z boleznijo, kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti in drugih kriterijev na podlagi katerih se bo s pomočjo ocenjevalne lestvice izdelalo oceno. Osebe, ki bodo ocenjene s 4. ali 5. kategorijo po ocenjevalni lestvici, bodo imele možnost pravice do oskrbovalca družinskega člana. Pogoj za oskrbovalca družinskega člana pa je, da je oseba polnoletna, psihofizično sposobna opravljati naloge, da ima ta družinski član enako stalno prebivališče kot upravičenec in tam tudi biva. Za oskrbo upravičenca bo oskrbovalec dobil delno plačilo za izgubljen dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače. Ostali laični oskrbovalci, ki niso družinski člani pacienta, pa v Sloveniji ne bodo dobili nobenih finančnih sredstev. Z novim zakonom in s tem uveljavitvijo instituta oskrbovalca družinskega člana, jim bo pripadal tudi regres, letni dopust, plačana bolniška odsotnost, odpravnina ob upokojitvi in podobno, do česar sedaj niso bili upravičeni (ZDOsk, 2021).

Kot je navedeno v ZDOsk (2021), mora oskrbovalec družinskega člana za opravljanje dela v dolgotrajni oskrbi uspešno opraviti osnovno usposabljanje (30 ur) ter obnovitveno usposabljanje na najmanj pet let (20 ur). Na usposabljanju si pridobi znanje in spretnosti s področja zagotavljanja kakovostne in varne dolgotrajne oskrbe, organizacije lastnega dela, zaščite lastnega zdravja, zdravja drugih in okolja, priprave poročil in vodenja dnevnika, ukrepanja v nepričakovanih situacijah in nudenja ustrezne pomoči ter drugih spretnosti.

Z uveljavitvijo zakona je in bo prišlo do velikih sprememb na mnogih področjih. Odprle so se možnosti za zaposlitev na več področjih zdravstvenega in socialnega varstva, kar prinaša priložnost za zaposlitev mnogim mladim, ki do sedaj še niso dobili priložnosti za delo v svojem poklicu. Poleg tega pa je v okviru dolgotrajne oskrbe v Sloveniji smiselna sistemska ureditev izobraževanja laičnih oskrbovalcev uporabnikov dolgotrajne oskrbe v domačem okolju z bolj praktičnega vidika. S tem bi bila laičnim oskrbovalcem omogočena integracija osvojenega teoretičnega znanja v vsakodnevno opravljanje praktičnega dela. S tem bi si

20

pridobili samozavest ter občutek za opravljanje določenih del, kar bi pripomoglo tudi k lažjem soočanju z nadaljnjimi izzivi.

Do sedaj v Sloveniji še ni bilo izvedenih veliko raziskav o laičnih oskrbovalcih ter njihovem doprinosu k oskrbi oseb v domačem okolju, zato se v diplomskem delu ni bilo mogoče osredotočiti na prednosti in pomanjkljivosti zagotavljanja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.

21

6 ZAKLJUČEK

Na svetu je vedno več starejšega prebivalstva, kar pomeni, da se delež populacije, ki potrebuje pomoč pri ADL in IADL, povečuje. Povečuje pa se tudi število ljudi s KNB, katere zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in oskrbo, s tem pa povzročijo finančno breme ter veliko povpraševanje po zdravstvenih storitvah, saj KNB vplivajo tako na fizično, socialno kot tudi na duševno zdravje pacientov. Tako kot drugje po svetu, so tudi v Sloveniji storitve dolgotrajne oskrbe ključnega pomena za paciente in laične oskrbovalce, saj združujejo več strokovnih področji z namenom zadovoljevanja vseh njihovih potreb.

Skrbeti za nekoga v njegovem domačem okolju lahko marsikomu predstavlja velik izziv. To delo zahteva veliko znanja, časa, spretnosti in prilagajanja, zato se laični oskrbovalci dnevno soočajo z vprašanji in izzivi, katerim lahko sami niso kos. Tu nastopijo medicinske sestre, ki morajo prepoznati njihove potrebe in jih podpreti na vseh področjih, kjer je to potrebno.

Nesebičnost, empatija, prilagodljivost, poslušnost, prijaznost so njihove vrednote, ki jih izkazujejo pri opravljanju svojega dela. Skupni cilj delovanja medicinskih sester in laičnih oskrbovalcev je, da se poskuša paciente čim dlje obdržati v domačem okolju, ob pogoju, da je njihovo življenje še vedno kakovostno in varno.

S sprejetjem zakona dolgotrajne oskrbe je predstavljen nov steber socialnega varstva, ki s pomočjo še dodatnih javnih virov omogoča izvajanje integrirane dolgotrajne oskrbe. Na ta način je ljudem omogočeno samostojno in varno življenje.

22

7 LITERATURA

Andrade, A. M., Silva, K. L., Seixas, C. T., & Braga, P. P. (2017). Nursing practice in home care: an integrative literature review. Revista Brasileira de Enfermagem, 70(1), 210–219. https://doi.org/10.1590/0034-7167-2016-0214

Becqué, Y. N., Rietjens, J. A. C., van der Heide, A., & Witkamp, E. (2021). How nurses support family caregivers in the complex context of end-of-life home care: a qualitative study. BMC Palliative Care, 20(1), 1–9. https://doi.org/10.1186/s12904-021-00854-8

Bredewold, F., Verplanke, L., Kampen, T., Tonkens, E., & Duyvendak, J. W. (2020). The care receivers perspective: How care-dependent people struggle with accepting help from family members, friends and neighbours. Health and Social Care in the Community, 28(3), 762–770. https://doi.org/10.1111/hsc.12906

Büscher, A., Astedt-Kurki, P., Paavilainen, E., & Schnepp, W. (2011). Negotiations about helpfulness - the relationship between formal and informal care in home care arrangements. Scandinavian Journal of Caring Sciences, 25(4), 706–715.

https://doi.org/10.1111/j.1471-6712.2011.00881.x

Colombo, F., Llena-Nozal, A., Mercier, J., & Tjadens, F. (2011). Help wanted? Providing and paying for long-term care. OECD Health Policy Studies.

https://doi.org/10.1787/2074319x

Ellington, L., Cloyes, K. G., Xu, J., Bellury, L., Berry, P. H., Reblin, M., & Clayton, M. F.

(2017). Supporting home hospice family caregivers: Insights from different perspectives. Palliative and Supportive Care, 16(2), 209–219.

https://doi.org/10.1017/S1478951517000219

Eom, K., Penkunas, M. J., & Chan, A.W. M. (2017). Effect of caregiving relationship and formal long-term care service use on caregiver well-being. Geriatrics and

Gerontology International, 17(10), 1714 – 1721. https://doi.org/10.1111/ggi.12958 Eurocarer. (2016). What do informal carers need?Towards a fair and rights-based deal.

Available at: https://eurocarers.org/download/5393/ <12. 12. 2021>

Eurocarers. (2017a). Informal Carers’ Skills and Training – A Tool for Recognition and Empowerment. Available at: https://eurocarers.org/download/5373/ <12. 12. 2021>

Eurocarers. (2017b). Reconciling work and care : the need to support informal carers. 8.

Available at: https://eurocarers.org/download/5378/ <12. 12. 2021>

Haque, M., Islam, T., Rahman, N. A. A., McKimm, J., Abdullah, A., & Dhingra, S. (2020).

Strengthening primary health-care services to help prevent and control long-term (Chronic) non-communicable diseases in low- and middle-income countries. Risk Management and Healthcare Policy,13, 409-426.

https://doi.org/10.2147/RMHP.S239074

23

He, W., Goodkind, D., & Kowal, P. (2016). An Aging world : 2015 international Population Reports. U.S. Government Publishing Office, 165.

https://doi.org/10.13140/RG.2.1.1088.9362

Heger, D., &Korfhage, T. (2018). Care choices in Europe: To each according to his or her needs? Inquiry (United States), 55, 1–16 .

https://doi.org/10.1177/0046958018780848

Hudson, P. L., Remedios, C., & Thomas, K. (2010). A systematic review of psychosocial interventions for family carers of palliative care patients. BMC Palliative Care, 9(17). https://doi.org/10.1186/1472-684X-9-17

Ministrstvo za zdravje. (2020). Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Available at:

https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/izvedba-pilotnih-projektov-ki-bodo-podpirali-prehod-v-izvajanje-sistemskega-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/

<12. 12. 2021>

Kanasi, E., Ayilavarapu, S., & Jones, J. (2016). The aging population: demographics and the biology of aging. Periodontology 2000, 72(1), 13–18.

https://doi.org/10.1111/prd.12126

Khademian, Z., Ara, F. K., & Gholamzadeh, S. (2019). The Effect of Self Care Education Based on Orem ’ s Nursing Theory on Quality of Life and Self-Efficacy in Patients with Hypertension. International Jurnal Community Based Nursing and Midwifery, 8(2), 140–149. https://doi.org/10.30476/IJCBNM.2020.81690.0.140

Levine, M. E. (2013). Modeling the rate of senescence: Can estimated biological age predict mortality more accurately than chronological age? Journals of Gerontology - Series A Biological Sciences and Medical Sciences, 68(6), 667–674.

https://doi.org/10.1093/gerona/gls233

Liu, X., Mao, Z., Li, Y., Wu, W., Zhang, X., Huo, W., Yu, S., Shen, L., Li, L., Tu, R., Wu, H., Li, H., He, M., Liu, L., Wei, S., Li, W., Wu, T., & Wang, C. (2019).Cohort Profile: The Henan Rural cohort: A prospective study of chronic

non-communicable diseases. International Journal of Epidemiology, 48(6), 1756-1756J.

https://doi.org/10.1093/ije/dyz039

Lopez-Hartmann, M., Wens, J., Verhoeven, V., & Remmen, R. (2012). The effect of caregiver support interventions for informal caregivers of community-dwelling frail elderly: a systematic review. International Journal of Integrated Care, 12(5).

https://doi.org/10.5334/ijic.845

Maresova, P., Javanmardi, E., Barakovic, S., Barakovic Husic, J., Tomsone, S., Krejcar, O., & Kuca, K. (2019). Consequences of chronic diseases and other limitations associated with old age - a scoping review. BMC Public Health, 19(1), 1431.

https://doi.org/10.1186/s12889-019-7762-5

24

Nunez, F. E. (2021). Factors influencing decisions to admit family members with dementia to long-term care facilities. Nursing Forum, 56(2), 372–381.

https://doi.org/10.1111/nuf.12555

Organization for Economic Co-operation and Development (OECD). (2016). Health at a Glance: Europe 2016: State of Health in the EU Cycle. OECD Publishing.

https://doi.org/10.1787/9789264265592-en

Organization for Economic Co-operation and Development (OECD). (2019). Health at a Glance 2019: OECD Indicators. OECD Publishing.

https://doi.org/10.1787/4dd50c09-en.

Okma, K., & Gusmano, M. K. (2020). Aging, pensions and long-term care: what, why, who, how?: Comment on “financing long-term care: lessons from Japan.”

International Journal of Health Policy and Management, 9(5), 218–221.

https://doi.org/10.15171/ijhpm.2019.117

Pashmdarfard, M., & Azad, A. (2020). Assessment tools to evaluate Activities of Daily Living (ADL) and Instrumental Activities of Daily Living (IADL) in older adults:

A systematic review. Medical Journal of The Islamic Republic of Iran, 34(1) 224–

239. https://doi.org/10.47176/mjiri.34.33

Ramovš, J., Rant, M., Ramovš, Grebenšek, T., & Ramovš, A. (2018). Družinski in druge neformalni oskrbovalci v Sloveniji. Kakovostna starost 21(2) 3–34.

http://www.inst-antonatrstenjaka.si/izdelki/141.pdf

Reblin, M., Cloyes, K. G., Carpenter, J., Berry, P. H., Clayton, M. F., & Ellington, L.

(2015). Social support needs: discordance between home hospice nurses and former family caregivers. Palliative and Supportive Care, 13(3), 465–472.

https://doi.org/10.1017/S1478951513001156

Rodakowski, J., Skidmore, E. R., Rogers, J. C. & Schulz, R. (2012). Role of social support in predicting caregiver burden. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation, 93(12), 2229–2236. https://doi.org/10.1016/j.apmr.2012.07.004

Rosell-Murphy, M., Bonet-Simó, J. M., Baena, E., Prieto, G., Bellerino, E., Solé, F., Rubio, M., Krier, I., Torres, P., & Mimoso, S. (2014). Intervention to improve social and family support for caregivers of dependent patients: ICIAS study protocol. BMC Family Practice, 15(1), 53. https://doi.org/10.1186/1471-2296-15-53

Rudnicka, E., Napierała, P., Podfigurna, A., Męczekalski, B., Smolarczyk, R., &

Grymowicz, M. (2020). The World Health Organization (WHO) approach to healthy ageing. Maturitas, 139(February), 6–11.

https://doi.org/10.1016/j.maturitas.2020.05.018

Statistični urad Republike Slovenije (SURS). (2021a). Prebivalstvo v primežu pandemije covida-19. Available at: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9566

<10. 11. 2021>

25

Statistični urad Republike Slovenije (SURS). (2021b). Delež prebivalcev starih 65 ali več let, Slovenija, polletno. Available at:

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C1006S.px/table/tableViewLayout2/ <10. 11. 2021>

Stražin Klemenčič, K. (2012). Revščina. Kakovostna starost: Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 15(3), 7–9. Available at:

http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost/stevilka.html?ID=201203 <6.11.2021>

Swartz, K., & Collins, L. G. (2019). Caregiver care. American Family Physician, 99(11), 699–706.

United Nations, Department of Economic and Social Affairs Population Division (UN).

(2020). World Population Ageing 2019. United Nations. Availaible at:

https://www.un.org/en/development/desa/population/publications/pdf/ageing/World PopulationAgeing2019-Report.pdf <13. 10. 2021>

Vertot, N. (2010). Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana. Availaible at: https://www.stat.si/doc/StarejsePrebivalstvo.pdf

<18. 11. 2021>

Vlada Republike Slovenije. (2021). Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Available at:

https://www.ozs.si/datoteke/predlog%20zakona%20o%20dolgotrajni%20oskrbi%2 0junij%202021.pdf <15. 12. 2021>

World Health Organization (WHO). (2021). Global report on ageism. World Health Organization. Availaible at:

https://apps.who.int/iris/rest/bitstreams/1336324/retrieve <18. 11. 2021>

Yedidia, M. J., & Tiedemann, A. (2008). How do family caregivers describe their needs for professional help? Journal of Social Work Education, 44(3), 43–47.

https://doi.org/10.5175/JSWE.2008.773247710

Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk). (2021). Uradni list RS, št. 196/2021.

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-3898?sop=2021-01-3898

8 PRILOGE

Avtor in leto objave Naslov članka Metode in vzorec Namen Bistvene ugotovitve

Andrade et al., 2017 Nursing practice in home care: an integrative bilo 48 člankov napisanih v španščini, angleščini in

Ugotovili so, da je izvajanje

intervencij zdravstvene nege na domu zelo kompleksno. Medicinske sestre morajo znati svoje znanje prenesti v prakso in znati v vseh sledečih primerih uporabiti vse že pridobljene izkušnje.

Becqué et al., 2021 How nurses support family caregivers in the sester iz 9 organizacij za nego na domu na Nizozemskem.

Namen je bil

Vse medicinske sestre so dejale, da posvečajo pozornost potrebam laičnih oskrbovalcev. Kako podporo jim bodo nudile, pa je odvisno od več

dejavnikov na individualni, organizacijski in družbeni ravni.

Ellington et al., 2017 Supporting home hospice

Eom et al., 20176 Effect of caregiving relationship and formal

Ožji družinski člani, ki so hkrati tudi laični oskrbovalci, poročajo o slabšem počutju, večji ravni stresa in slabšem zdravstvenem stanju.

Hudson et al., 2010 A systematic review of psychosocial interventions

Ugotovili so, da so se strategije psihosocialnih intervencij namenjene laičnim oskrbovalcem v zadnjem desetletju precej izboljšale, vendar bodo na tem področju potrebne tudi nadaljnje raziskave in izboljšave.

Lopez-Hartmann et

al., 2012 The effect of caregiver support interventions for

Skrb za oddih pomaga pri

zmanjševanju depresije, bremena in jeze pri laičnih oskrbovalcih Pomoč na

zmanjševanju depresije, bremena in jeze pri laičnih oskrbovalcih Pomoč na