Socialno delo v obdobju epidemije covida-19

Kot pravi Amadasun (2020, str. 754, lasten prevod), so med najbolj prizadetimi v pandemiji pogosto marginalizirane oziroma izključene družbene skupine (starejši, otroci, ljudje z različnimi motnjami v razvoju in duševnem zdravju ter revni). Kot poklic, ki temelji na praksi, mora imeti socialno delo ključno vlogo pri spodbujanju socialne kohezije in stabilnosti, spodbujanju družbenih sprememb ter krepitvi moči, pri čemer se opira na ideale socialne pravičnosti in človeškega dostojanstva. Covid-19 je spodkopal poklicne vrednote socialnega

dela – delo za ljudi, človekove pravice, socialno pravičnost, dostojanstvo in enakopravnost ljudi, zasebnost in zaupnost, pomen človeških odnosov in integriteto. Vse bolj je postalo opazno, da pandemija močno prizadene poklic socialnega dela, ki je postal ogrožen, ker škodljiv vpliv pandemije najbolj vpliva na ranljive skupine in zmanjšuje socialno pravičnost.

Dominelli (2021, str. 15, lasten prevod) navaja, da se v krizi z nejasnimi in dvoumnimi parametri ljudje bojijo neznanega in negotovega. Socialni delavci lahko s temi strahovi sočustvujejo in opogumljajo ljudi, da krepijo svojo moč, iščejo podporo, se pomirijo, zmanjšajo tesnobo in ublažijo svoje strahove. Odzivi socialnih delavk in delavcev so obrnili pandemijo v priložnost za širjenje »portfelja« socialnodelovne stroke, improvizacijo, učenje od drugih in podporo drugim, raziskovanje lekcij iz tujine in uporabo reflektivnih, kritičnih in inovativnih zmogljivosti za oceno spoznanj, zasnove novih rešitev ter uveljavljanje vzajemne solidarnosti po vsem svetu.

Društvo socialnih delavk in delavcev (v nadaljevanju DSDDS) (2020, str. 1) meni, da socialne delavke in delavci v praksi dobijo premalo priznanj za svoje delo. Rešitve socialnega dela so spregledane, kar vpliva na vlogo stroke pri reševanju zapletenih življenjskih situacij ljudi.

Problematične točke odzivov socialnega dela v tem času so bile odvisne od kakovosti posredovanih navodil, odzivov socialnega dela za umeščanje navodil v delo, dostopnosti socialnovarstvenih storitev za uporabnike, povezanosti socialnega dela v lokalnem prostoru, sodelovanja strok v javnem prostoru in s tem tudi prepoznavnosti pomena socialnega dela v kriznih razmerah. DSDDS je obravnavalo neustrezno rabo nekaterih strokovnih izrazov socialnega dela v ukrepih za preprečevanje širjenja okužbe, npr. pojma »socialna distanca« za poimenovanje ukrepa fizične razdalje. Opozorili so tudi na neprimerno ureditev dostopnosti socialnih institucij za uporabnike in vprašljiva etična ravnanja v posameznih situacijah. Pogosto uporabljen slogan »ostani doma« je brezdomnim ljudem povzročil dodatno stisko, v drugem valu epidemije pa smo v medijih lahko zasledili tudi novice o kaznovanju brezdomcev z denarnimi globami zaradi zadrževanja na javnih mestih med t. i. policijsko uro med 6. in 21.

uro. Obravnavali so prezrtje vrednosti socialne bližine in potrebo, da se ob ponovnem izbruhu epidemije iz napak učimo delovati bolje in pogumneje.

DSDDS je izrazilo stališča za ravnanje v primerih, kot je aktualna koronakriza:

»Naloga socialnega dela je, da deluje v prvih vrstah pomoči ljudem v stiskah; socialno delo je že samo po sebi delo v kriznih razmerah in se zato izvaja v vseh razmerah, življenjskih situacijah in nenadnih dogodkih, v katerih se znajdejo ljudje in potrebujejo pomoč.

Socialne delavke in socialni delavci smo zaradi narave našega dela upravičeni do zaščitnih sredstev, ki so potrebna, da se delo lahko opravlja v vseh oblikah izvajanja dejavnosti tako v javnem kot zasebnem in nevladnem sektorju; pozivamo pristojne institucije k zagotavljanju zaščitnih sredstev za vse, ki izvajamo pomoč in storitve v razmerah socialne bližine, ko je potrebno zagotoviti zaščiteno delovanje.

Dolžnost povezovanja socialnih delavk in socialnih delavcev se kaže kot uspešno v kriznih razmerah; zato se povezujemo tako na lokalni kot nacionalni ravni, kar omogoča mrežo pomoči za delovanje v spremenjenih razmerah ter takojšnje delovanje, ne glede na vrsto organizacije, v okviru katere delujemo; socialno delo je samo po sebi fleksibilno, inovativno in nima navodil.

Zaradi ukrepov zaščite noben uporabnik ne sme ostati brez pomoči, storitev socialnega varstva ali socialnovarstvenega programa; to je poslanstvo socialnega dela, da slednje zagotavlja pomoč, v prilagojenih oblikah, nikakor pa ne izostane.

Socialna bližina med ljudmi je bistvo življenja vsakega posameznika – vloga socialnega dela je vzpostavljanje socialne bližine z vsem znanjem in spretnostmi, da do slednje pride tudi v času zapovedi fizične razdalje ali drugih ovir, ki bližino med ljudmi preprečujejo, s strokovno premišljenimi in posameznikom prilagojenimi načini.

Profesija socialnega dela je visoko etična, socialne delavke in socialni delavci spoštujemo svoj kodeks etike ter izmenjujemo dobre prakse tako na nacionalni kot globalni ravni« (Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije, 2020, str. 2).

Predsednica DSDDS Danica Hrovatič (2020, str. 14) je izrazila skrb glede zastopanosti socialnega sistema v medijih med epidemijo koronavirusa. Ko spremljamo informacije v javnosti, ugotavljamo, kako socialno delo težko pride v medije. Skoraj ničesar ne izvemo o poteku dela na centrih za socialno delo, kjer se odvija temeljno skupnostno socialno delo, delo z družinami in posamezniki, kar je v kriznih razmerah (med epidemijo) omejeno, vendar izjemnega pomena. Hrovatič (prav tam) nadaljuje, da je pristojno ministrstvo za socialne zadeve javne socialnovarstvene zavode in nevladne organizacije, ki izvajajo socialnovarstvene programe, natančno informiralo o tem, kaj morajo početi in česa ne smejo. Osebni stiki z uporabniki na načelni ravni so postali prepovedani. Nevladne organizacije so prve opozarjale, da se stiske poglabljajo in da niso kos vsem težavam, ki se odvijajo na terenu. Postalo je jasno, da poglabljamo stiske ljudi, ki so zaprti ali so se zaprli v svoje domove, ker ne želijo

»vznemirjati« služb, ne želijo biti »nadležni«, socialne delavke in delavci pa so zaslutili, da se za stenami domov odvijajo ne samo osamljenost in strah pred jutrišnjim dnem, ampak tudi tragične zgodbe prisiljenih medosebnih odnosov, ki jim ljudje niso kos.