Specifični inhalacijski provokacijski testi: Kadar z zgoraj opisanimi preiskavami ob visokem kliničnem sumu ne uspemo potrditi poklicne astme

lahko opravimo specifični provokacijski test. Test predstavlja zlati standard pri potrditvi diagnoze poklicne astme. Opravimo ga v specializiranih centrih pod nadzorom zdravnika zaradi možnosti astmatskega napada ali anafilaktične reakcije. Pred, med in po opravljenem testu redno spremljamo FEV1. Test vrednotimo kot pozitiven kadar se FEV1 zniža za > 15% glede na izhodiščni FEV1 pod pogojem da sicer dnevna varibilnost FEV1 ne presega 10%.

(Vandenplas, 2014).

Funkcionalni testi kot so spirometrija, testi povečane variabilnosti PEF, induciran izmeček na eozinofilce in eNO so v pomoč pri potrditvi diagnoze astme, ne pa pri določitvi vzročne povezanosti z delovnim okoljem in so pogosto negativni pri posameznikih s potrjeno poklicno astmo na podlagi pozitivnih specifičnih provokacijskih testov.

ZAKLJUČEK

Funkcionalne diagnostične preiskave pljuč imajo pomembno vlogo pri postavitvi diagnoze astme in poklicne astme, ter pri spremljanju učinka terapije. Pri interpretaciji rezultatov moramo poznati indikacije in kontraindikacije, pa tudi prednosti in pomanjkljivosti posameznih preiskav in jih interpretirati v korelaciji s klinično sliko ter jih po potrebi ponoviti.

Literatura

Baur X, Sigsgaard T, Aasen TB, Burge PS, Heederik D, Henneberger P,et al; ERS Task Force on the Management of Work-related Asthma. Guidelines for the management of work-related asthma. Eur Respir J. 2012;39:529-45

Baur X, Huber H, Degens PO, Allmers H, Ammon J. Relation between occupational asthma case history, bronchial methacholine challenge, and specific challenge test in patients with suspected occupational asthma Am J Ind Med 1998; 33: 114–122.

Crapo RO, Casaburi R, Coates AL, Enright PL, Hankinson JL, Irvin CG et al. Guidelines for methacholine and exercise challenge testing-1999. Am J Respir Crit Care Med 2000;161: 309-29.

Dweik RA, Boggs PB, Erzurum SC, Irvin CG, Leigh MW, Lundberg JO et al. An Official ATS Clinical Practice Guideline: Interpretation of Exhaled Nitric Oxide Levels (FENO) for Clinical Applications. Am J Respir Crit Care Med 2011: Vol 184602–615.

E.Topole: Preiskava pljučne funkcije pri diagnostiki astme in poklicne astme

Gibson PG, Powell H. Written action plans for asthma: an evidence-based review of the key components. Thorax 2004;59:94-9.

Global Initiative for Asthma. Global strategy for asthma management and prevention.

Updated 2015. http://www.ginasthma.org/local/uploads/files/GINA_Report_2015.pdf.

20th May 2015.

Guo FH, Comhair SA, Zheng S, Dweik RA, Eissa NT, Thomassen MJ, et al. Molecular mechanisms of increased nitric oxide (NO) in asthma: evidence for transcriptional and posttranslational regulation of NO synthesis. J Immunol 2000;164:5970–5980.

Joos GF, O’Connor B, Anderson SD, Chung F, Cockcroft DW, Dahlén B et al. Indirect airway challenges. Eur Respir J 2003; 21: 1050-68.

Kogevinas M, Antó JM, Sunyer J, Tobias A, Kromhout H. Burney P. Occupational asthma in Europe and other industrialised areas: a population-based study. Lancet 1999;353:1750-4.

Macintyre N, Crapo RO, Viegi G, Johnson DC, Van der Grinten CPM, Brusasco V et al.

Standardisation of the single-breath determination of carbon monoxide uptake in the lung. Eur Respir J 2005; 26: 720-735.

Miller MR, Hankinson JATS, Brusasco V, Burgos F, Casaburi R, Coates A et al.

Standardisation of spirometry. Eur Respir J 2005; 26: 319-338.

Moore VC, Jaakkola M, Burge P. A systematic review of serial peak expiratory flow measurements in the diagnosis of occupational asthma. Ann Respir Med 2010; 1: 31–

44.

Nicholson PJ, Cullinan P, Burge PS, Boyle C. Occupational Asthma: Prevention, Identification and Management: Systematic Review & Recommendations. London, British Occupational Health Research Foundation, 2010.

Oostveen E, MacLeod D, Lorino H, Farre H, Hantos Z, Desager K, Marchal F – ERS Task force on respiratory impedance measurements. The forced oscillation technique in clinical practice: methodology, recommendations and future developments. Eur Respir J 2003; 22: 1026-1041.

Park, D., Moore, V. C., Burge, C. B., Jaakkola, M. S., Robertson, A. S., & Burge, P. S.

(2009). Serial PEF measurement is superior to cross-shift change in diagnosing occupational asthma. Eur Respir J 2009; 34(3), 574-578.

Pellegrino R, Viegi G, Brusasco V, Crapo RO, Burgos F, Casaburi REA et al.

Interpretative strategies for lung function tests. Eur Respir J 2005; 26: 948-968.

Reddel HK, Taylor DR, Bateman ED, Boulet LP, Boushey HA, Busse WW et al. An official American Thoracic Society/European Respiratory Society statement: asthma control and exacerbations: standardizing endpoints for clinical asthma trials and clinical practice. Am J Respir Crit Care Med 2009;180:59-99.

Tarlo SM, Balmes J, Balkissoon R, Beach J, Beckett W, Bernstein D, et al. Diagnosis and management of work-related asthma: American College of Chest Physicians Consensus Statement. Chest 2008;134:1S-41S.

Vandenplas O, Suojalehto H, Aasen TB, Baur X, Burge PS, de Blay F et al. Specific inhalation challenge in the diagnosis of occupational asthma: consensus statement. Eur Respir J 2014; 43: 1573–1587.

Wanger J, Clausen JL, Coates A, Pedersen OF, Brusasco V, Burgos F et al.

Standardisation of the measurement of lung volumes. Eur Respir J 2005; 26:511.

E.Topole: Astma in šport

ASTMA IN ŠPORT Eva Topole, dr.med.

Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik eva.topole@klinika-golnik.si

IZVLEČEK

Astma je pogosta in resna heterogena kronična bolezen vseh starostnih skupin po navadi z dobro prognozo in terapevtskimi možnostmi. Kadar je astma dobro vodena ne predstavlja omejitve pri športni aktivnosti.

Kadar govorijo o astmi in športu najpogosteje pomislijo na z naporom sproženo bronhokonstrikcijo (iz. angl. exercise induced bronhoconstriciton - EIB), ki pa se glede na nastanek in patofiziološko ozadje razlikuje od astme. Lahko se pojavlja tako pri posameznikih z znano astmo (EIBa) kot samostojna entiteta (EIBwa).

Pogoj za nastanek EIB je visoko intenzivna telesna aktivnost, ki zahteva močno povečano minutno ventilacijo, ki povzroči izmenjavo toplote in vlage med vdihanim zrakom in dihalnimi potmi, kar privede do poškodbe dihalnih poti, ki se kaže z zoženjem le-teh. Potrdijo jo s preiskavo pljučne funkcije in različnimi provokacijskimi testi, ki so lahko pogosto negativni in jih v primeru visokega kliničnega suma ponovimo v času visokointenzivnega treninga. Pojavlja se tako pri splošni populaciji (prevalenca 7-10%) in pogosteje pri vrhunskih športnikih (prevalenca okoli 50%).

Zdravljenje EIB temelji predvsem na preprečevanju. Vedno se uporablja več terapevtskih strategij. Osnovo predstavljajo nefarmakološki ukrepi.

Farmakološko zdravljenje je prilagojeno posamezniku in je odvisno od pridruženih bolezni (astma, rinitis), tipa športa in stopnje EIB. Najpogosteje uporabljena zdravila so inhalacijski kortikosteroidi in beta-2-agonisiti.

Potrebno je presejanje športnikov, ki imajo znana tveganja za razvoj EIB, saj le-ta lahko vpliva na telesno zmogljivost in tudi kvaliteto življenja.

Ključne besede: astma, šport, z naporom sprožena bronhokonstrikcija, terapija UVOD

Redna telesna aktivnost dokazano pozitivno vpliva na zdravje. Tako se velik delež splošne populacije vključuje v športne aktivnosti na tekmovalnem nivoju, tudi posamezniki z astmo. Kadar je astma uspešno zdravljena ne omejuje telesne zmogljivosti. Zmerna redna telesna aktivnost lahko celo izboljša simptome astme, kvaliteto življenja, telesno zmogljivost in zmanjša preodzivnost dihalnih poti (Eichenberger, 2013).

Z naporom sprožena bronhokonstrikcija (exercise induced bronhoconstriciton – EIB) je definirana kot prehodno zoženje dihalnih poti, ki sledi intenzivni telesni aktivnosti in definirana kot 10% padec forsiranega ekspiratornega volumna v

prvi sekundi (FEV1) od izhodiščne vrednosti, pred telesnim naporom (Parsons, 2013). Pogosteje se pojavlja pri atopikih in astmatikih (EIBA), lahko pa tudi kot samostojna entiteta (EIBwA).

Sprožilec EIB je povečana ventilacija med intenzivnim naporom, ki se lahko pri vrhunskih vztrajnostnih športnikih poveča tudi do 200 l/min. Tako je prevalenca EIB posledično višja pri tej skupini kot pa v splošni populaciji. Ponavljajoča se povečana ventilacija suhega zraka (med vrednostmi od 21 - 30 x FEV1) zadostnega trajanja (vsaj 6-8 minut) povzroči poškodbo epitelnih celic v dihalnih poteh in vklop mehanizmov popravljanja, kar se kaže v preodzivnosti dihalnih poti.

PATOFIZIOLOŠKA OSNOVA Z NAPOROM SPROŽENE