Vir podatkov: MKGP, 2021.
Razlika v deležu površine kategorij rabe tal2002/052005/092009/122012/142014/172017/20Razlika v površini [ha] kategorij rabe 2002/052005/092009/122012/142014/172017/20 njiva -1,94-0,01-0,160,000,03-0,09-281,93-1,46-23,60-0,314,37-13,92 začasni travniki0,48-0,48////69,68-69,68//// trajne rastline na njivskih površinah/0,030,000,000,000,00/4,390,070,01-0,450,96 rastlinjak/0,000,000,000,000,01/0,61-0,010,000,120,28 vinograd0,00///0,000,000,20///0,07-0,01 intenzivni sadovnjak0,000,000,000,000,000,00-1,041,28-0,25-0,660,400,48 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak-0,020,080,150,00-0,04-0,01-2,5711,7921,290,78-6,24-1,60 trajni travnik1,781,01-0,650,030,28-0,20260,44147,95-94,453,7041,36-28,92 kmetijsko zemljišče v zaraščanju0,040,290,10-0,06-0,140,025,8641,8914,27-7,97-21,043,43 plantaža gozdnega drevja0,000,000,00/0,000,000,69-0,580,11/0,580,03 drevesa in grmičevje0,05-0,090,050,010,370,186,60-12,437,561,0553,51-25,76 neobdelano kmetijsko zemljišče/0,040,260,000,03-0,01/6,3837,210,833,120,35 kmetijsko zemljišče poraslo, z gozdnim drevjem0,07-0,050,000,000,010,0110,31-7,500,77-0,060,611,05 gozd-0,63-0,33-0,320,04-0,570,31-91,77-47,30-47,215,89-82,9144,40 pozidano in sorodno zemljišče0,14-0,500,58-0,020,030,1419,45-71,7184,68-3,874,5120,26 barje/0,000,00////0,030,03/// ostalo zamočvirjeno zemljišče/0,02-0,010,000,000,01/2,41-0,530,000,080,37 suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom0,000,000,000,000,000,000,180,190,140,000,000,21 odprto zemljišče brez ali s nepomembnim rastlinskim0,00-0,010,040,00-0,03-0,010,84-0,264,91-0,03-0,87-1,12 voda0,04-0,03-0,030,000,030,016,14-5,32-4,70-0,035,750,34
10
4.2 SPREMEMBE POSAMEZNIH KATEGORIJ
Njive (1100)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, ki jo orjemo ali drugače obdelujemo, in obračališča, namenjena obdelavi te površine (širine do 2 m). Na tej površini pridelujemo enoletne in nekatere večletne kmetijske rastline (žita, krompir, krmne rastline, oljnice, predivnice, sladkorna pesa, zelenjadnice, vrtnine, okrasne rastline, zelišča, jagode itd.).
Sem sodi tudi zemljišče v prahi in ukorenišče hmeljnih sadik. V ta razred uvrščamo tudi zemljišče, ki je začasno zasejano s travo ali drugimi krmnimi rastlinami (za obdobje manj kot pet let) in se uporablja za košnjo ali pašo večkrat na leto. Če je površina porasla s travno rušo in ni preorana v obdobju pet ali več let, jo uvrstimo v trajni travnik« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 11).
Ta dejanska raba tal je v občini doživela največjo spremembo deleža rabe tal. Leta 2002 so zavzemale 9,11 % občine, kar je 1329,56 ha. Leta 2020 pa samo še 6,94 %, kar je 1013,33 ha.
Največja sprememba je bila med letoma 2002 in 2005, ko se je iz dejanske rabe njive izločilo 281,93 zemljišč, kar je predstavljalo 1,94 % občine. V letih med 2005 in 2009 so bile spremembe minimalne in so lahko tudi posledica subjektivnosti zajemanja dejanske rabe tal.
Med letoma 2009 in 2012 pa se je spet zgodilo malo večje krčenje, za 23,60 ha. Leta 2009 je bilo 1046,17 ha njiv, v letu 2012 pa 1022,57 ha. Nato so bile spremembe v treh letih zajema spet minimalne, najbrž večinoma kot posledica subjektivnosti interpretatorja zajema rabe tal.
Med leti od 2017 do 2020 pa se je zgodilo še zadnje večje krčenje za 13,92 ha. Te spremembe, večje krčitve, lahko povežemo z opuščanjem njiv, zaraščanjem v travnike in intenzifikacijo kmetijstva na najbolj donosnih površinah. Večje njivske površine so na Sorškem in Bukovškem polju, manjše površine pa ob vodotokih, predvsem Poljanski in Selški Sori ter pri vaseh na severu občine.
Začasni travniki (1130)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Zemljišča, ki so začasno zasejana s travo ali drugimi krmnimi rastlinami (za obdobje manj kot pet let) in se uporabljajo za košnjo ali pašo večkrat na leto. V nekaterih primerih bi jih lahko preorali, vendar jih ne« (Interpretacijski ključ 2004, str. 10).
Ta dejanska raba tal se je v Občini Škofja Loka pojavila šele leta 2005. Zemljišča so bila večinoma zajeta v okolici naselij Papirnica, Vešter, Kamnitnik in na Sorškem polju. Predstavljala je majhno površino, samo 69,68 ha, kar je v deležu 0,48 % občine. To je bilo tudi edino leto v dejanski rabi tal, saj so jo leta 2006 ukinili oz. jo spremenili v dejansko rabo tal njiva (1100).
Zato se ne pojavlja več v nobenem naslednjem letu. Zanimivo je, da se kljub majhnosti zemljišča v letu 2009 pri dejanski rabi tal njiva ne pozna ta sprememba kategorije. V tem letu je dejanska raba tal njiva imela manjši obseg kot leta 2005.
Trajne rastline na njivskih površinah (1180)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Drevesnica, trsnica, zarodišče podlag, nasad matičnih rastlin, nasad okrasnih trajnih rastlin za vzgojo rezanega cvetja, trajna zelišča, trajne zelenjadnice« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 18).
Dejanska raba se je v občini pojavila šele leta 2009, njene površine pa so iz leta v leto ostajale približno enake z minimalnimi spremembami, ki jih lahko večinoma pripišemo subjektivnemu odločanju interpretov zajema rabe tal (spreminjanje mej dejanske rabe tal, območje pa ostaja
11
na istem mestu). Leta 2009 so zajemale 4,39 ha, kar je 0,03 % občine. Leta 2020 so predstavljale isti odstotek občine, dejanska površina pa se je spremenila za 4,98 ha, torej so zemljišča obsegala 4,89 ha. Vsa zemljišča so se nahajala v okolici vasi Dorfarje in na zemljiščih severno od naselja Trata na Sorškem polju.
Rastlinjak (1190)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Steklenjaki in plastenjaki z močnejšo konstrukcijo in daljšo življenjsko dobo, v katerih se vzgajajo okrasne rastline, rezano cvetje, zelenjava, zelišča, matične rastline, podlage, sadike, jagode itd.« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 21).
Tudi ta dejanska raba tal se je v občini pojavila šele leta 2009 in prav tako zavzema zelo majhen delež občine. Istega leta so površine dejanske rabe zavzemale 0,61 ha, kar je predstavljalo manj kot odstotek deleža občine. Skozi leta so bile minimalne spremembe širitve te dejanske rabe tal, da je leta 2020 dosegla en hektar, kar je 0,01 % deleža občine. Zemljišča se razdrobljeno nahajajo v okolici naselij Dorfarje, Forme, Virmaše in Vešter.
Vinograd (1211)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, zasajena z vinsko trto (Vitis vinifera), vključno z obračališči in potmi v vinogradu ter brežinami pri vinogradu na terasah«
(Interpretacijski ključ, 2013, str. 24).
Dejanska raba tal vinograd je v občini že od samega začetka, od leta 2002. To sta bili dve manjši zemljišči v velikosti 0,2 ha v naselju Reteče. Občina nima pravih fizičnogeografskih lastnosti za gojenje trte. Skozi leta so doživljale majhno krčitev, kar je bila posledica dejanskega krčenja rabe in ne subjektivnost interpreta zajema dejanske rabe tal. V naslednjih treh letih zajema (2005, 2009 in 2012) dejanske rabe tal vinograd ni bilo. Leta 2017 je bilo ponovno zajeto eno zemljišče v naselju Reteče, drugo pa pri vasi Moškrin, severno od Škofje Loke. Skupna površina zemljišč je bila 0,07 ha. Leta 2020 je bila raba zajeta samo še na območju vasi Moškrin s površino 0,06 ha. Od leta 2002 do leta 2020 se je raba skrčila za 0,14 ha.
Intenzivni sadovnjak (1221)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, zasajena s sadnimi vrstami, pri obdelavi katere se uporabljajo sodobne intenzivne tehnologije. Intenzivni sadovnjak zajema površino nasada skupaj z obračališči in potmi ter brežinami, če je nasad zasajen v terasah.
Nasade jagod uvrščamo v vrsto dejanske rabe njiva« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 32).
Dejansko rabo tal so zajemali že od začetka zajema dejanske rabe tal od leta 2002. Istega leta so intenzivni sadovnjaki zavzemali 1,88 ha. Leta 2020 pa so omenjena zemljišča povečala svoj obseg na 2,09 ha, torej so se od leta 2002 razširila za 0,21 ha. Raba zavzema manj kot odstotek občine. Skozi leta je doživljala majhne krčitve in majhne širitve, vedno bila pod odstotkom deležem občine. Raba je v zelo majhnim fragmentih razdrobljena po občini, in sicer po naseljih Trnje, Vincarje, Lipica in Godešič. Leta 2005 sta se dve zemljišči pojavili v naseljih Dorfarje in Vešter, leta 2012 izkrčili na Godešiču in v Lipici, leta 2014 so izkrčili zemljišče v Veštru, leta 2020 pa so se pojavila zemljišča v Retečah, v Dorfarjah pa so se razširila.
Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak (1222)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Sadovnjak, ki ni primeren za intenzivno pridelavo. To je običajno nasad visokodebelnih sadnih dreves, vzgojenih na bujni podlagi ali iz
12
semena, z gostoto več kot 50 dreves na hektar. V ekstenzivnem oziroma travniškem sadovnjaku lahko raste ena ali več različnih sadnih vrst« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 36).
Dejanska raba tal je bila zajeta že od samega začetka v letu 2002, ko je zasedla 131,17 ha, kar je 0,9 % občine. Od tega leta do leta 2020 se je raba tal povečala za 23,25 ha in je obsegala 154,62 ha, kar je 1,06 % občine. Med leti 2002 in 2005, 2014 in 2017, 2017 in 2020 so bile izvršene krčitve, vendar zelo minimalne, kar bi lahko pripisali subjektivnosti interpretov zajema dejanske rabe tal. Med leti 2005 in 2009 ter 2009 in 2012 pa so opazne majhne širitve, 21,29 ha in 11,79 ha, ki bi bile lahko bile posledica dejanskih širitev ali pa tudi subjektivnosti interpretov zajema, saj se travniški sadovnjak lahko uvrsti tudi pod dejansko rabo trajni travnik (1300) zaradi podobnega videza. Dejanska raba ekstenzivnega sadovnjaka je zelo razpršena po celotni občini, s točkami koncentracije v okolici naselij.
Trajni travnik (1300)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, porasla s travo, deteljami in drugimi krmnimi rastlinami, ki se jo redno kosi oziroma pase. Takšna površina ni v kolobarju in se ne orje. Kot trajni travnik se šteje tudi površina, porasla s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves na hektar« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 46).
Zajem te rabe tal poteka že od začetka zajemanja dejanske rabe tal. Leta 2002 je raba trajni travniki predstavljala 14,42 % deleža občine, kar je 2104,91 ha. Bila je druga največja raba v občini po deležu in dejanski površini. V letih 2005 in 2009 je imela vsako leto porast za več kot odstotek v deležu površine občine. Leta 2005 se je razširila za 260,44 ha, leta 2009 pa za 147,95 ha. V letu 2012 je raba doživela krčitev za 94,45 ha, kar je 0,65 % deleža občine. To je manjša krčitev glede na obseg celotne rabe, zato je lahko delno tudi posledica subjektivnosti interpretov dejanske rabe tal, in sicer kot zamenjava dejanske rabe trajni travnik v dejansko rabo tal ekstenzivni sadovnjak. Leta 2014 je prišlo do minimalne razširitve rabe za 3,70 ha, leta 2017 pa še za dodatnih 41,36 ha. Tudi to sta lahko posledici subjektivne interpretacije dejanske rabe tal, prav tako kot manjša krčitev za 28,92 ha iz leta 2017 v leto 2020. Tega leta je raba obsegala 2434,99 ha, kar znaša 16,67 % deleža občine. Od leta 2002 do leta 2020 se je v celoti povečala za 330,08 ha. To povečanje rabe je lahko posledica bolj natančnega zajema dejanske rabe tal ali pa zaradi spreminjanja dejanske rabe tal iz njiv v trajni travnik. Največje površine dejanske rabe trajni travnik so na najbolj uravnanih delih občine, kot so Sorško polje, dolina ob Selški Sori – okolica vasi Praprotno in Bukovica, dolina ob Poljanski Sori – okolica vasi Brode in Zminec, ter ob vseh večjih in manjših vaseh ter naseljih, kot so npr. Papirnica, Moškrin, Puštal in Valterski Vrh. Dejanska raba trajni travnik je zelo pogosto tudi v bližini dejanske rabe ekstenzivni sadovnjak, zato je veliko število zemljišč razpršenih po celotni občini.
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1410)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Zemljišče, ki se zarašča zaradi opustitve kmetovanja ali preskromne kmetijske rabe. Na njem se pojavljajo mlado olesenelo ali trnasto rastje ter drevesa in grmičevje, običajno različnih starosti, katerih pokrovnost je 20–75 %«
(Interpretacijski ključ, 2013, str. 57).
Dejanska raba je bila v občini zajeta že od samega začetka, leta 2002 je obsegala le 13,68 ha, kar je predstavljalo samo 0,09 % deleža celotne občine. Površine dejanske rabe tal so se nahajale zgolj v manjših obsegih in so bile razpršene v okolici manjših vasi na južnem in zahodnem robu občine. Do leta 2020 se je raba zelo povečala, kar za 36,44 ha, torej je obseg površin obsegal 50,12 ha, kar je 0,34 % občine. Zemljišča so se razpršila čez celotno občino, še
13
vedno pa so prevladovale majhne površine v okolici vasi, naselij in ob dejanski rabi trajni travnik in njive. Čeprav sama raba predstavlja majhen del občine tako v deležu kot v dejanskih površinah, se je precej razširila. Iz leta 2005 v 2009 je dosegla največjo razširitev, in sicer kar za 41,89 ha. To je predvsem lahko kot posledica opuščanja kmetijskih površin, kot sta dejanski rabi trajni travnik in ekstenzivni sadovnjak ali pa zaradi raznih (ne)dovoljenih posekov na robovih gozda. V letih od 2009 so površine pridobile na površini še v letu 2012, leta 2014 in 2017 pa so opazne manjše krčitve rabe. Ti manjše krčitve in širjenja površin so predvsem posledica subjektivnosti interpretov zajema dejanske rabe tal.
Plantaža gozdnega drevja (1420)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi takšne kot ob predvidenem razvojnem stanju sestoja«
(Interpretacijski ključ, 2013, str. 64).
Raba se je v občini pojavila leta 2005 in je obsegala samo dve zemljišči, veliki 0,69 ha v vasi Na Logu na jugozahodu občine. V letu 2009 se je raba zmanjšala na eno zemljišče z velikostjo 0,11 ha. Nato v letih 2012 in 2014 dejanske rabe ni bilo več, ponovno je bila zajeta leta 2017, vendar na drugih treh zemljiščih, z obsegom 0,58 ha, na Bukovem in Valterskem Vrhu. Leta 2020 je površina dejanske rabe znašala 0,61 ha, zemljišča na Valterskem Vrhu ni bilo več, so se pa druga zemljišča razdrobila po občini, eno zemljišče v Retečah, eno pri Brodeh, eno na Spodnjem Logu, eno pa ponovno na zemljišču Na Logu. V nobenem letu ni raba dosegla niti enega odstotka deleža občine.
Drevesa in grmičevje (1500)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, porasla z drevesi in grmičevjem, katerih pokrovnost presega 75 % in niso uvrščena v gozd. Sem uvrščamo tudi obvodno zarast, če so obrečni pasovi porasli z drevjem oziroma grmovjem, ter mejice iz gozdnih dreves oziroma grmičevja« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 67).
Že od začetka zajemanja dejanske rabe tal je bila raba drevesa in grmičevje zajeta. Leta 2002 je zajemala 82,4 ha, kar je predstavljalo 0,56 %. Raba se je nahajala predvsem ob vodotokih Poljanska Sora, Selška Sora in Sora. Med leti od 2005 do 2014 so bila rahla krčenja in širjenja rabe, predvidoma kot posledica subjektivnosti interpretov zajema dejanske rabe tal. Med leti od 2014 do 2017 pa se je zgodila velika razširitev rabe, kar za 53,51 ha. Tega leta je bil obseg rabe tal največji – 138,39 ha. Predvsem je bila viden porast zemljišč v okolici Sv. Barbare, Sv.
Ožbolta in bližnji okolici mesta Škofja Loka. Leta 2020 se je raba skrčila za 25,76 ha; merila je 112,63 ha, kar predstavlja 0,77 % deleža občine. Raba tal je še vedno dominantno prisotna ob vodotokih ter v bližini naselij in vasi.
Neobdelano kmetijsko zemljišče (1600)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, ki je npr. rigolana in pripravljena za zasaditev novih trajnih nasadov. Kmetijsko zemljišče, ki se začasno ne uporablja zaradi gradnje infrastrukture ali je neobdelano zaradi socialnih ali drugih razlogov. Kmetijsko zemljišče, na katerem je ograda za konje, prašiče ali druge živali in ni poraslo s travinjem«
(Interpretacijski ključ, 2013, str. 72).
Raba je bila v občini prvič zajeta leta 2009, površina je znašala samo 6,38 ha, kar je 0,04 % deleža občine. To so bile manjše površine, razpršene po celi občini ob več različnih dejanskih
14
rabah tal, kot so pozidana in sorodna zemljišča, trajni travnik, njiva, gozd ipd. Velika širitev se je zgodila že v naslednjem zajemu leta 2012 – 37,21 ha. To leto je površina dejanske rabe obsegala 43,59 ha. Najbolj očitna sprememba v tej dejanski rabi tal se je zgodila ob Poljanski Sori med Puštalom in Zmincem, drugače pa se je pojavilo še mnogo več manjših razpršenih zemljišč po celotni občini. Sunkovita rast dejanske rabe tal med letom 2009 in 2012 je možna zaradi boljšega razumevanja te dejanske rabe tal in strožjih meril po interpretacijskem ključu, zato so uvrstili več zemljišč pod rabo neobdelano kmetijsko zemljišče. Po letu 2012 do leta 2020 so bila vsako leto zajema minimalna širjenja rabe. Leta 2020 je površina dejanske rabe tal znašala 47,07 ha, kar predstavlja 0,32 % deleža občine.
Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem (1800)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, porasla s travinjem, na katerem rastejo posamična gozdna drevesa oziroma grmi in se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi. Pokrovnost travinja je vsaj 80-odstotna, pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov pa je manjša od 75 %« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 81).
Dejanska raba se je prvič v občini zajela leta 2005, 10.31 ha, ki je tega leta predstavljala tudi največjo zajeto površino in delež 0,07 %. Naslednje leto zajema 2009 se je površina skrčila na 2,81 ha oz. 0,02 % deleža občine. V naslednjih letih so se površine dejanske rabe vsako leto malo razširile, leta 2020 je bil njihov obseg 5,18 ha, kar je 0,04 % deleža občine. Dejanska raba je zelo sporadično razpršena po celotni občini, največ zemljišč je skupaj na južnem delu mesta Škofja Loka in južnem robu občine.
Gozd (2000)
Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Zemljišče, ki je v skladu s predpisi o gozdovih opredeljeno kot gozd« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 87).
Dejanska raba gozd je največja raba po dejanskem obsegu in deležu v občini. Gozdne površine zajemajo več kot dve tretjini celotne občine vsako leto zajema. Leta 2002 je imela dejanska raba obseg 10015,72 ha, kar je predstavljalo 68,59 % deleža celotne občine. V tem letu je imela raba tudi največji obseg v primerjavi še z naslednjimi leti zajema dejanske rabe tal. V letu zajema 2005 se je obseg rabe skrčil za 91,77 ha, v letu 2009 za 47,30 ha, v letu 2012 pa še dodatnih 47,21 ha. V letu 2014 je bila narejena rahla širitev, samo za 5,89 ha, kar je lahko bolj posledica subjektivnosti zajema rabe tal kot dejanska sprememba. V letu 2017 se je zgodila še ena večja krčitev za 82,91 ha, v letu 2020 pa ponovna širitev za 44,40 ha. Leta 2020 je torej dejanska raba gozd zajemala 67,09 % deleža občine, kar je 1,50 % oz. 218,90 ha manj kot leta 2002. Te krčitve so lahko posledica širjenja dejanske rabe trajni travnik, delno pa tudi zaradi širjenja urbanih površin. Lahko je razlog tudi v večji natančnosti interpretov zajema dejanske rabe tal, ker je v letu 2020 v primerjavi z 2002 zarisanih več cest, sploh v okolici manjših vasi v občini. Najbolj vidne spremembe dejanske rabe tal iz gozd v pozidano ali sorodno zemljišče so na območju Kovskega vrha, Sv. Ožbolta ter v vasi Breznica pod Lubnikom.
Pozidano in sorodno zemljišče (3000)
Opis dejanske rabe po interpretacijskem ključu je: »Površina, na kateri so zgradbe, ceste, ki vodijo do naselij ali hiš, parkirni prostori, rudniki, kamnolomi in druga infrastruktura, ki služi za opravljanje človeških dejavnosti« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 91).
V letu 2002 je bil obseg dejanske rabe tal 848,81 ha, kar je predstavljalo 5,81 % deleža občine.
V letu 2005 so se površine zvečale za 19,45 ha, v letu 2009 pa skrčile za 71,71 ha. V letu 2009
15
ja imela raba najmanjši obseg 796,55 ha, kar je zavzemalo 5,45 % občine. Naslednje leto zajema se je dejanska raba spet povečala, tokrat za 84,86 ha. To je bila zadnja večja razširitev rabe. V letih 2014 in 2017 sta bili zaznani manjši spremembi krčenja in širjenja – obe pod pet ha. V letu 2020 so se površine povečale še za 20,26 ha, obseg celotne dejanske rabe je bil 902,13 ha, kar je 6,18-odstotni delež celotne občine. Od leta 2002 do 2020 so se površine povečale za 53,32 ha, kar je 0,36 %. Večje razširitve so bile na območju naselij Virmaše, Kamnitnik, Zminec in Hrastnica, cone Grenc, industrijske cone Trata in na območju izgradnje predora Sten.
Dejansko povečanje ali krčenje rabe tal včasih ni edini razlog za širjenje ali krčenje rabe, razlogov za spremembo dejanske rabe tal je več. Lahko je posledica napake umestitve v dotično dejansko rabo tal, saj se včasih pozidane in sorodne površine lahko umesti tudi v dejansko rabo neobdelano kmetijsko zemljišče (1600) zaradi razpadlosti ali nejasnosti in nerazumevanja iz ortofoto posnetkov. Razlog je lahko tudi v bolj natančnem zajemu dejanskih
Dejansko povečanje ali krčenje rabe tal včasih ni edini razlog za širjenje ali krčenje rabe, razlogov za spremembo dejanske rabe tal je več. Lahko je posledica napake umestitve v dotično dejansko rabo tal, saj se včasih pozidane in sorodne površine lahko umesti tudi v dejansko rabo neobdelano kmetijsko zemljišče (1600) zaradi razpadlosti ali nejasnosti in nerazumevanja iz ortofoto posnetkov. Razlog je lahko tudi v bolj natančnem zajemu dejanskih