Spreminjanje mehanskih lastnosti materiala pri različnih

Ugotovili smo, da pri višji temperaturi material dosega boljše mehanske lastnosti, saj se vsebnost vode zmanjša. Najbolj optimalna je temperatura 60 °C. Pri tej temperaturi ima vzorec največjo moč in hkrati najmanjši raztezek. Vsebnost vode vpliva na mehanske lastnosti materiala. Pri še višji temperaturi se lastnosti začnejo slabšati. Pri večini vzorcev se pri nižji temperaturi mehanske lastnosti bistveno ne spremenijo ali se rahlo poslabšajo, saj material spet pridobiva vsebnost vode.

0

Slika 37: Graf, ki prikazuje spreminjanje moči vzorca pri različnih temperaturah

48 3.3.2.3 Hidrofobnost

Hidrofobnost materiala smo merili z meritvami kontaktnih kotov, pod katerimi kapljica vode oblije biomaterial. Za to smo uporabili napravo, imenovano tensiometer. Da bi izboljšali hidrofobnost materiala, smo poizkusili premaze iz različnih naravnih olj in voskov.

Ugotovili smo, da izključno nanašanje naravnih olj ne pomaga pri kontaktnem kotu, pod katerem pade kapljica vode. Zato smo nadaljevali preizkušanje nanašanja različnih naravnih voskov, pri katerim smo najboljši rezultat pridobili z jojoba voskom. Dosegli smo kot 118,58°. Vendar pa je enakomerno nanašanje voska zaradi njegovega strjevanja zelo težko. Hkrati vosek pusti neprijeten, lepljiv

otip in kjer ni dobro razmazan, tudi belkaste sledi. Za zaključni rezultat smo zato naredili posebno mešanico naravnih olj in voskov, ki je kremasta in se zato

Slika 39: Graf, ki prikazuje kontaktni kot O – osnovnega materiala, OK – osnovnega materiala, premazanega s kandelila voskom, OJ – osnovnega

materiala z jojoba voskom [osebni arhiv]

49 3.3.2.4 Zmožnost reciklaže

Poizkus je pokazal, da lahko koščke materiala ponovno segrejemo in tako lahko iz tekoče mase naredimo nov material. Pri tem se lahko spremenita barva in tekstura.

Nekoliko se tudi zmanjša kakovost materiala.

Slika 40: Oblačilo, katerega ostanki so se uporabili za recikliranje

[osebni arhiv]

Slika 41: Videz mase biomateriala pred in po sušenju [osebni arhiv]

50 3.3.2.5 Zmožnost biorazgradnje

Biomaterial se v vrtni prsti ob prisotnosti pospeševalca rasti in rednega zalivanja razgradi v 20–60 dneh. Na spodnjem grafu (slika 58) je prikazana biorazgradnja treh vzorcev Vivre materiala v odvisnosti od časa. Izbrani vzorci se razlikujejo po sestavi in debelini. Vzorec 1 sestoji iz koruznega škroba in agarja. Dodana mu je nanoceluloza. Njegova povprečna debelina je 505 um. Vzorec 2 sestoji iz tapiokinega škroba in agarja. Dodana so mu celulozna vlakna in jojoba vosek.

Povprečna debelina tega vzorca je 300 um. Vzorec 3 je kombinacija zgornjih vzorcev, saj sestoji iz koruznega škroba, agarja, celuloznih vlaken in kandelila voska. Njegova povprečna debelina je 694 um.

S testom biorazgradnje smo ugotovili, da je hitrost razkroja materiala odvisna od sestave in debeline vzorca. Stabilnejši biomateriali se razkrajajo počasneje. Vzorec 1 (graf 58) za razliko od vzorca 2 in 3 ne vsebuje voska, zato je njegova razgradnja nekoliko hitrejša od vzorca 3. Vzorec 2 pa vsebuje vosek, vendar je precej tanjši, zato se razgradi v enakem času kot vzorec 1. Vzorec 3 vsebuje celulozna vlakna in vosek, hkrati je najdebelejši, zato se čas biorazgradnje skoraj podvoji.

Slika 42: Graf, ki prikazuje biorazgradnjo treh različnih izbranih vzorcev Vivre biomateriala v odvisnosti od časa [osebni arhiv]

51 3.3.2.6 Oskrbovanje

Iz biomateriala s hidrofobnim nanosom jojoba voska smo poizkušali odstraniti več različnih tipov madežev.

Material ni vpojen, zato se madeži lahko enostavno izbrišejo s suho ali vlažno krpo, za trdovratnejše madeže pa se lahko uporabi etanol.

Material se ne pere s pralnim praškom in ne v pralnem stroju. Tako je material trajnosten tudi z vidika njegovega vzdrževanja.

Slika 43: Vzorci biomateriala pred biorazgradnjo (levo) in vzorci biomateriala po 15.

dnevu izpostavljenosti razmeram za biorazgradnjo (desno) [osebni arhiv]

Slika 44: Primerjava vpojnosti madežev med Vivre materialom in bombažno tkanino [osebni arhiv]

52 3.3.3 Raziskovanje vizualnih lastnosti bioplastičnih materialov

3.3.3.1 Dodajanje barv

V osnovi je biomaterial prozoren. Z dodajanjem različnih naravnih pigmentov pa lahko dosežemo različne barve materiala. Preizkusili smo dodajati barve, pridobljene iz sokov sadja in zelenjave, s prekuhavanjem, pri čemer običajno nastanejo rahlo prozorni barvni odtenki, saj barva ni koncentrirana. V nadaljevanju smo jih nadomestili z jedilnimi pigmenti, s katerimi lahko dosežemo močne barvne odtenke.

Slika 45: Barva, pridobljena iz soka rdečega zelja [osebni arhiv]

Slika 46: Obarvanje materiala z rdečim in modrim jedilnim barvilom

[osebni arhiv]

53 Preizkusili smo tudi zemeljske pigmente ter pigmente iz naravnih mineralov in kamnin, ki se običajno uporabljajo v naravni kozmetiki. Oboji dajo pri isti količini nekoliko manj intenzivne odtenke kot jedilna barvila. Pigmenti iz naravnih mineralov in kamnin pa dosežejo bolj intenzivne barve od zemeljskih.

3.3.3.2 Dodajanje vzorcev

Vmešanje ali naknadno polaganje različnih rastlinskih delov, ki gradijo vzorce

Slika 47: Barva, pridobljena iz zelenega in rožnatega mineralnega

pigmenta [osebni arhiv]

Slika 48: Oblikovanje vzorca iz odpadlih cvetov sobne rastline, rdečih čebulnih olupkov in rožmarinovih listov [osebni arhiv]

54 Dodajanje vzorcev iz mrežic in čipk

Z dodajanjem različnih naravnih mrežastih plasti lahko z bioplastično maso ustvarimo nežne teksture in z drugačnimi barvami tudi vzorce. Z izrezom iz kompaktnega naravnega materiala pa lahko ustvarimo svoje vzorce.

Vzorčenje z lepljenjem kosov bioplastike

S toploto likalnika lahko dele bioplastike zlepimo skupaj.

Slika 49: Kolaž vzorcev, narejenih iz mrežic in čipk [osebni arhiv]

Slika 50: Oblikovanje vzorcev s topljenjem z likalnikom [osebni arhiv]

55 Ustvarjanje vzorca s pihanjem pigmenta

Ko je bioplastika še v delno tekočem stanju, je rahlo lepljiva in vase vsrka delce pigmenta, ki ga lahko spihamo s sušilnikom ali kakšno drugo podobno napravo. Pri tem se ustvari zanimiv vzorčasti učinek.

Vzorčenje z naravnimi vlakni

Slika 51: Ustvarjanje vzorca s pihanjem pigmenta kokosovega oglja [osebni arhiv]

Slika 52: Kolaž oblikovanja vzorcev z naravnimi vlakni [osebni arhiv]

56 Naključni vzorci

Naključni vzorci lahko nastanejo v stiku s še ne povsem posušenimi materiali.

Naključni vzorci lahko nastanejo tudi pri sušenju na kovinski plošči ob posebni reakciji.

Laserski rez

Slika 53: Naključni vzorec, oblikovan s stikom s še neposušenimi materiali [osebni arhiv]

Slika 54: Kolaž dobljenih naključnih vzorcev pri sušenju na kovinski plošči [osebni arhiv]

57 Vzorci z laserskim rezom

Biomaterial se lahko reže z laserskim rezalnikom. Da konci preveč ne potemnijo, je bolje, da biomaterial režemo skupaj s papirjem za peko.

Oblikovanje vzorca z neenakomernim nanašanjem (kapljanjem) Slika 55: Kolaž vzorcev, pridobljenih z laserskim rezom [osebni arhiv]

Slika 56: Oblikovanje vzorca in oblike z neenakomernim nanašanjem/kapljanjem biomase [osebni arhiv]

58 3.3.3.3 Dodajanje tekstur

Teksturiranje materiala z že obstoječo teksturirano površino

Oblikovanje 3D tekstur s posebno narejenim modelom

Preizkusili smo različne naravne materiale, ki bi bili lahko primerni za preoblikovanje v model in bi omogočili čim boljše sušenje in oblikovanje biomateriala.

Slika 57: Kolaž vzorcev, narejenih s teksturirano površino [osebni arhiv]

Slika 58: Primer glinenega modela za oblikovanje tekstur [osebni arhiv]

59 3.3.4 Raziskava oblikovanja materiala v oblačilni kos

3.3.4.1 Spajanje s topljenjem bioplastike

Topljenje materiala je potekalo z likalnikom. Ta način je sicer pokazal nekaj potenciala, vendar pa se na nekaterih mestih bioplastični deli začnejo ločevati drug od drugega. Treba je paziti tudi, da bioplastike ne segrevamo pri visoki temperaturi, saj sicer postaja krhka.

Slika 59: Kolaž tekstur, narejenih s predhodno narejenim modelom [osebni arhiv]

Slika 60: Poizkus oblikovanja oblačila s topljenjem bioplastike, prikaz od spredaj [osebni arhiv]

60 3.3.4.2 Oblikovanje oblačila po modelu

Ker je bioplastika na začetku v tekočem stanju in se nato strdi, smo pomislili tudi na oblikovanje po modelu, s čimer bi se izognili trošenju dodatne energije pri šivanju.

3.3.4.3 Šivanje

Pri šivanju tanjšega bioplastičnega materiala in materiala srednje debeline se je izkazalo, da bioplastika ni tako primerna za šivanje, saj se material po šivu trga.

Takšna bioplastika tudi ni dovolj stabilna za oblačilno uporabo, predvsem na delih oblačila, kjer se telo veliko premika.

Slika 61: Poizkus oblikovanja oblačila po modelu [osebni arhiv]

Slika 62: Poizkus šivanja bioplastičnega materiala z bambusovimi vlakni [osebni

arhiv]

61 :

Slika 63: Poizkus šivanja tanjšega bioplastičnega materiala v oblačilo

[osebni arhiv]

Slika 64: Poizkus šivanja tanjšega biomateriala v oblačilo [osebni arhiv]

Slika 65: Poizkus šivanja tanjšega biomateriala z bambusovimi vlakni, debelejšega biomateriala z bambusovimi vlakni in zelo debelega biomateriala v

oblačilo [osebni arhiv]

62 Za šivanje so se bolje izkazali zelo debeli biomateriali, vendar se tudi ti sčasoma strgajo. Bolje se je izkazala bioplastika z bambusovimi vlakni, vendar kjer vlakna niso prisotna zaradi oteženega enakomernega nanašanja, prav tako lahko pride do trganja. Za šivanje se je najbolje izkazala bioplastika, nanesena na 100-%

bambusovo tetra tkanino, ki omogoča tudi šivanje izbočenih žepov in več detajlov ter s tem večjo funkcionalnost oblačilnih kosov. Takšen material je hkrati prijetnejši za nošnjo, saj neposredno s kožo daje toplejši in mehkejši občutek. Dotik neposredno z bioplastiko pa daje bolj plastičen občutek.

3.4 RAZVOJ IN IZVEDBA KOLEKCIJE OBLAČIL

3.4.1 Izhodišče

Izhodišče za kolekcijo vrhnjih oblačil sem našla v svetu, kjer živimo. Velik navdih so bila dela angleškega družbenokritičnega umetnika Joeja Webba (1976). Webb je avtor ročno narejenih provokativnih kolažev, pri katerih gre pogosto za združevanje nasprotujočih si idej. Kolaže sestavlja iz fotografij, ki jih najde v različnih revijah.

Izdeluje jih izključno analogno in prisotne so določene omejitve v primerjavi z digitalnimi kolaži, kar jim daje poseben čar, saj je veliko odvisno od naključij. Njegovi kolaži imajo pogosto močno sporočilo in se dotikajo vprašanja o okoljevarstveni problematiki, vojni in neenakosti. Avtor se sprašuje o naši vlogi v vesolju in nas nagovarja, da se ustavimo, postanemo bolj ozaveščeni, zavestni in z globljo vsebino. Meni namreč, da smo ljudje otopeli, živimo v nekem samodejnem načinu

Slika 66: Poizkus šivanja biomateriala, podloženega z bambusovo tkanino, v oblačilo [osebni arhiv]

63 in pogosto pozabimo opazovati svet okrog sebe in ceniti trenutek. Namen kolažev je, da nas s svojo kruto resničnostjo pretresejo in nam dajo misliti, kako ljudje delamo s svetom, ki nam je bil podarjen. [67]

Slika 67: Primera iz zbirke družbenokritičnih kolažev umetnika Joeja Webba [67]

Slika 68: Kolaž izhodišča kolekcije

64 3.4.2 Razvoj koncepta in čutno oblikovanje v kolekciji

Glavni koncept Webbovih del sem v nadaljevanju povezala tudi s pojavom pandemije, ki je močno pretresla svet. Nova resničnost med pandemijo nas je pretresla, podobno kot nas pretresejo Webbovi kolaži, saj se prav tako pri njihovem opazovanju začnemo zavedati resničnosti. Menim, da so lahko kolaži in pandemija budnica za naše otopelo delovanje in povod za velik razmislek na področju onesnaževanja okolja, ki je neposredno povezan tudi s pandemijo.

Med pandemijo smo bili prikrajšani za »stvari«, ki smo jih prej imeli za samoumevne.

Primer je svoboda gibanja in s tem izguba stika z našimi najbližjimi, kar je posledično vodilo v zmanjšanje dotika in drugih taktilnih čutnih zaznav. Ljudje, ki so zboleli, pa so zaznali tudi izgubo ali spremembo okusa in voha. Poleg tega sta pandemijo zaznamovali zaskrbljenost in negotovost, ki sta eni glavnih tem v delu sodobne britanske interdisciplinarne umetnice Claire Luxton. Znana je po svojih avtoportretih, v katerih premika fizične in čustvene meje. Njeno delo zaznamuje odnos med človekom in naravo. Njena dela, iz katerih sem črpala inspiracijo, umetniško prikažejo pandemijo in čustva, ki so se prebujala v tem času, hkrati pa iščejo rešitev v naravi. [68]

Slika 69: Avtoportreta Claire Luxton na tematiko pandemije [68]

65 Za obuditev otopelih čutnih zaznav ter s tem izboljšanje psihofizičnega počutja v material za kolekcijo dodajam taktilne in inhalatorne čutne zaznave. Oblačila namreč dojemam kot varen osebni prostor ali mehurček in ne le naš fizični ščit. S takšno »terapevtsko« dodano vrednostjo se oblačilu povečuje tudi njegova doba trajanja, saj je večja verjetnost, da se bo uporabnik nanj bolj navezal in ga bo tako kasneje zavrgel. Še posebno če govorimo o personalizaciji oblikovanja čutnih zaznav glede na posameznika.

Vonj sem v material dodajala z eteričnim oljem. Ker imajo različna eterična olja različne učinke (npr. pomiritev, zvečanje koncentracije, zboljšanje razpoloženja …), bi lahko bil v oblačilo dodan tisti vonj, ki bi najbolj pomagal psihičnemu stanju, v katerem je uporabnik ali glede na njegove osebne preference. V izdelana oblačilna kosa v kolekciji sem dodala vonj vanilije in limonine trave. Vonj vanilije dokazano pomaga pri pomiritvi, zmanjševanju stresa, napetosti ter tesnobi. Vonj limonine trave osvežuje zrak, zmanjšuje stres in izboljšuje razpoloženje. [69]

Slika 70: Kolaž inspiracije za senzorično oblikovanje 1 [osebni arhiv]

66 Pri taktilnem oblikovanju je pozornost usmerjena v to, da je material prijazen do uporabnika, njegove kože. S tem namenom je bioplastika podložena z bambusovo tetra tkanino. Bambus je namreč edini tekstilni material, ki po naravi deluje antibakterijsko. Hkrati bambus deluje kot UV-filter z visoko UV-zaščito. [70]

Drugi namen je tudi, da je trenutek, ko uporabnik nadene oblačilo, kot objem. Zaradi kompleksnosti izdelave materiala pa je ta postal nekoliko pretrd. Najboljša rešitev za naknadno dodajanje občutka objema ali prijetnega dotika bi lahko bila npr. zelo mehka podloga iz bambusa, ki bi se po potrebi lahko odstranila. V material bi lahko bili všiti tudi masažni elementi, ki bi jih lahko naravno ustvarila iz lesenih bunkic ali pa semen.

Slika 71: Kolaž inspiracije za senzorično oblikovanje 2 [osebni arhiv]

67 3.4.3 Vzdušje kolekcije

»Bearing witness« v prevodu pomeni pričati in je kvekerski izraz za življenje na način, ki odraža temeljne resnice. Pričevanje pomeni vzpostavitev pravilnih odnosov. Kvekerji⁷ so bili eni prvih, ki so se zavzemali za odpravo suženjstva in enakopravnost žensk in moških. Pričanje o pravilnih odnosih pa ni omejeno le na kvekerje, saj to počnejo navdihnjeni ljudje vseh ver in kultur, ki živijo življenje skladno s cenjenimi vrednotami, ki temeljijo na skrbi za druge ljudi in darove, ki nam jih daje Zemlja. [71]

V razmerah, v katerih smo trenutno, se moramo preusmeriti v boljši odnos med seboj in naravo. Potrebno je novo množično gibanje, ki govori o pravilnem načinu življenja na našem planetu. Problem se skriva predvsem v individualnosti in poudarjanju lastnega jaza, ki se je razširil v zadnjih letih prek družbenih omrežij.

Treba se je osredotočiti na delanje za skupno dobro, kar je tudi glavno pravilo

7Kvekerji privrženci verske sekte Prijateljska družba, ki jo je sredi 17. stoletja v Anglji ustanovil George Fox [72]

Slika 72: Kolaž inspiracije za taktilno oblikovanje [osebni arhiv]

68 narave, ki dela za skupno dobro vseh živečih bitij. Dejanja vsakega posameznika vplivajo na to skupno dobro, pa če je ta vpliv še tako majhen.

Ljudje imamo večji vpliv na naravo kot katerokoli drugo bitje, kar nam daje privilegij in hkrati odgovornost. Naša dejanja morajo zajemati etiko hvaležnosti, skrbi in deljenja zemeljskih darov. Zavedanje človekove majhnosti v vesolju in hvaležnost za dobrine, ki nam jih daje narava, ter skrb za naravo bodo v naslednjih letih ključni za obstoj človeštva.

Slika 73: Kolaž vzdušja kolekcije 1 [osebni arhiv]

Slika 74: Kolaž vzdušja kolekcije 2 [osebni arhiv]

69 3.4.4 Ciljna skupina

Ciljna skupina sta ženska in moški v prihodnosti (okrog leta 2050). Sta vegana, ljubitelja narave in bojevnika za boljši svet. Živita spokojno življenje v medsebojni povezanosti in povezanosti z naravo. Njun mir zelo zmoti, ko vidita, kako nekateri posamezniki in podjetja še zmeraj niso del krožne ekonomije. Večkrat mesečno se udeležujeta protestov, na katerih se zavzemata, da bi bila krožna ekonomija uzakonjena. Njun življenjski slog je trajnostni, poizkušata ustvarjati čim manj odpadkov. Živita v stanovanju v trajnostni zgradbi v središču velikega mesta. Delata od doma, tako je njun vsakdanjik precej prilagodljiv. V prostem času se ukvarjata z ozaveščanjem ljudi za trajnostni način življenja z objavljanjem zapisov na družbenih omrežjih. Kljub veliki podpori se večkrat srečata tudi z ljudmi drugačnega mnenja, zato se pogosto znajdeta tudi v zelo stresnih situacijah. Hkrati v njunem vsakdanjiku ni velike ločnice med delom in prostim časom. Pri spopadanju s stresom jima močno pomagajo oblačila s prijetnim vonjem. V takšnih situacijah globoko zajameta zrak in dovolita vonju, da ju pomiri. Vsak dan si vzameta čas tudi za tek ali sprehod v naravi.

Zaradi občasnih valov onesnaženega zraka si morata pri tem nadeti masko za lažje dihanje, ki pa jo imata vgrajeno v oblačila. Imata tudi hišnega ljubljenčka. Konec tedna večino časa preživita na prostem. Prosti čas izkoristita za delo na vrtu ali pa se odpravita v bližnje visokogorje. Nimata avta, po potrebi se v mesto ali drugam

Slika 75: Kolaž vzdušja kolekcije 3 [osebni arhiv]

70 odpravita s sodobnim javnim prevozom, v katerem so zaradi pandemije obvezne maske, zato takrat preprosto posežeta po maski, ki je integrirana v njuna oblačila.

Za plačilo preprosto le nastavita rokav, v katerem imata čip za plačevanje. Tako vse poteka popolnoma brez dotika in ogrožanja zdravja.

V omari imata le nekaj oblačil. Kljub njunemu raznolikemu življenjskemu slogu je to dovolj, saj so oblačila multifunkcionalna in jih tako lahko prilagajata glede na priložnosti. Hkrati so vsi žepi in drugi detajli dobro premišljeni glede na njun življenjski slog. Oblačila so hkrati kakovostno izdelana, brezčasna in z dolgo dobo trajanja. Zaradi hitro spreminjajočih se vremenskih razmer v letu 2050, od visoke vročine do dežnih neurij, so vsa njuna oblačila narejena iz visoko funkcionalnih biorazgradljivih materialov, ki dobro prenesejo vremenske razmere. Ker se vreme pogosto nenadno spremeni iz sončnega v deževnega, njuna oblačila nudita UV-zaščito in so hkrati vodoodporna. Oblačita se v enaka oblačila, saj družbenih razlik med spoloma ni več. Barve niso več definirane kot moške ali ženske, ravno tako ne kroji. Kljub na videz bolj poenotenemu načinu oblačenja predvsem med spoloma pa so oblačila oblikovana personalizirano. Vsako oblačilo je oblikovano z izjemno natančnostjo in glede na dejanske mere, ki jih ima posameznik. Oblačilnim kosom so dodani različni senzorični elementi, ki pomagajo pri izboljšanju njunega fizičnega in psihičnega počutja.

Slika 76: Slikovni prikaz ciljne skupine [73]

71 3.4.5 Multifunkcionalni elementi in silhueta

V moderni družbi imajo oblačila vsaj dve osnovni funkciji, in sicer zaščito pred vremenskimi razmerami in pa družbeno vlogo, saj so komunikacijsko sredstvo z zunanjim svetom, ki nosi podatke o našem družbenem statusu. V zadnjem desetletju se je močno povečala zahteva po oblačilih z dodatno vrednostjo, ki hkrati upošteva lahko uporabo, udobje, prilagodljivost in modni videz.

»Multifunkcionalna oblačila so oblačila ali oblačilni sistemi, ki dovoljujejo različne uporabe v različnih scenarijih. Sem spadata prilagajanje različnim družbenim situacijam ali vremenskim razmeram ter oblikovanje različnih karakteristik v različnih delih telesa za dosego različnih funkcij, kot sta prepustnost in različna prožnost v različnih delih.« [74]

Inspiracija za silhueto in detajle je vzeta iz vojaških uniform kot ene najbolj funkcionalno zasnovanih oblačil. Te so namreč oblikovane tako, da se vojak lahko čim laže premika, premišljena postavljenost žepov in detajlov pa mu omogoča, da lahko do svojih pripomočkov poseže v najkrajšem možnem času. Pogoste so tudi dodatne plasti z žepi (brezrokavniki), ki omogočajo shranjevanje dodatne opreme.

Slika 77: Kolaž inspiracije za silhuete in detajle v kolekciji [osebni arhiv]

72 Oblačila kolekcije so multifunkcionalna z več vidikov. Poleg osnovnih dveh funkcij nudijo uporabniku zaščito pred spreminjajočimi se vremenskimi razmerami. Zaradi vodoodbojnega premaza so odporna proti dežju. Hkrati imajo silhuete možnost spreminjanja – se skrajšajo ali podaljšajo, dodajo ali odvzamejo rokavi. Glede na priložnost, kamor se uporabnik odpravlja, se lahko oblačilu doda več žepov ali pa se žepi popolnoma odstranijo in tako oblačilo dobi bolj urbani videz. Z dodajanjem

72 Oblačila kolekcije so multifunkcionalna z več vidikov. Poleg osnovnih dveh funkcij nudijo uporabniku zaščito pred spreminjajočimi se vremenskimi razmerami. Zaradi vodoodbojnega premaza so odporna proti dežju. Hkrati imajo silhuete možnost spreminjanja – se skrajšajo ali podaljšajo, dodajo ali odvzamejo rokavi. Glede na priložnost, kamor se uporabnik odpravlja, se lahko oblačilu doda več žepov ali pa se žepi popolnoma odstranijo in tako oblačilo dobi bolj urbani videz. Z dodajanjem

In document MAGISTRSKO DELO (Strani 64-0)