Direktorice in direktorji splošnih knjižnic predstavljajo enega ključnih akterjev, saj so odgovorni za poslovanje knjižnic in imajo zelo pomembno vlogo pri pri-dobivanju in razporejanju finančnih sredstev. O ukinitvi članarin so nekateri
izmed njih že izrazili svoja stališča (Turjak, 2008; Forstnerič Hajnšek, 2008), z anketo direktoric in direktorjev, katere rezultate smo predstavili tudi v poglavjih o strukturi članstva in porabi sredstev iz nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe, smo želeli tudi izvedeti, kakšne posledice bi imela hipotetična ukinitev članarin in vpisnin za uporabnike in poslovanje knjižnice.
Na to odprto vprašanje je odgovarjalo 79 % vodij knjižnic (46 od 58 povabljenih).
Stališča vodij lahko vsebinsko razčlenimo na več tem (Preglednica 12). Da bi ukinitev članarin imela pozitiven učinek za uporabnike, je bilo mnenja 12 vodij (26 % od 46 sodelujočih). Dva vodja (4 %) sta menila, da predstavljajo članarine oviro za včlanitev v knjižnico, eden izmed njiju je poudaril, da članarine pred-stavljajo oviro zlasti za socialno šibkejše. Prav tako je en vodja poudaril, da bi ukinitev članarin prispevala k večji dostopnosti storitev za vse občane. Med pozitivnimi učinki za knjižnico so vodje omenjali boljše statistične podatke o številu članov, saj bi se uporabniki, zavezani k plačevanju članarin oziroma vpisnin, manj izogibali plačevanju in uporabi izkaznic otrok. Takšnega mnenja so bili trije vodje (7 %). En vodja je bil mnenja, da bi knjižnica pridobila več članov, drug vodja pa, da bi ukinitev članarin pomenila več časa, ki bi ga lahko delavci knjižnice namenili uporabnikom.
Vodje so nanizali tudi nekaj argumentov za ohranitev članarin. Deset vodij (22
%) je menilo, da je višina članarin sorazmerno majhen strošek za uporabnike. Pet vodij (11 %) je izpostavilo, da predstavljajo članarine oziroma vpisnine simboli-čen element pripadnosti knjižnici in pomenijo odgovornost uporabnikov. Dva vodja sta mnenja, da uporabniki bolj cenijo storitve, ki jih morajo plačati.
V odgovorih so vodje omenili tudi morebitne negativne posledice odprave članarin s strani uporabnikov. Posamezni vodje so izrazili skrb zaradi slabše discipline uporabnikov, občutka uporabnikov, da so brez obveznosti do knjižnice, nespoštovanja določil pravilnika o poslovanju knjižnice, slabšega odnosa do zastonjske storitve, večjega nesmotrnega vpisovanja in s tem povezanimi nepo-trebnimi stroški, spodbujanjem odtujevanja in nevračanja gradiva. Zatem so iz-postavili problem urejanja nediscipline uporabnikov in kako zaračunavati za-mudnine in opomine za nekaj, kar je brezplačno32. Med negativnimi posledicami za poslovanje knjižnice je 39 vodij (85 %) posredno ali neposredno opozorilo, da finančna sredstva, pridobljena iz članarin, niso zanemarljivo majhna in imajo pomembno vlogo pri financiranju knjižnice. Nadalje so izrazili stališče, da uki-nitev članarine pomeni nižjo raven kakovosti storitev za uporabnike v smislu zmanjšanja prirasta gradiva, števila prireditev, računalniške opreme, dodatnega
32 Ob teh stališčih lahko komentiramo, da dve splošni knjižnici ne zaračunavata članarine ali vpis-nine, pet pa samo vpisnino. Veljalo bi preveriti, ali so ti negativni pojavi res bolj prisotni v teh knjižnicah. Ukinitev članarin ne pomeni tudi odprave obveznosti do knjižnice, kot na primer pri mlajših od 18 let ali brezposelnih članih.
dela itn. Omenjena je bila tudi stagnacija razvoja. Takšno stališče je izrazilo 27 vodij (59 %). En vodja pa je izrazil skrb zaradi izpada dohodka, ki bi knjižnice prisilil, da bi se začele obnašati kot neke vrste komercialne ustanove in bi izgu-bile sedanji status in simbol.
Odgovori kažejo na veliko občutljivost vodij splošnih knjižnic na izpad finančnih sredstev. Glede nadomestitve izpada sredstev pa so tri vodje izrecno izpostavili, da bi moral financer nadomestiti izpadla sredstva ob ukinitvi članarin. Osem vodij (17 %) je zapisalo, da občine ne bi nadomestile izpada sredstev ob ukinitvi članarin. Še sedem drugih vodij (15 %), skupaj torej 15 knjižnic (33 %), pa je izra-zilo bojazen, da občine ne bi nadomestile izpada sredstev. Dva vodja sta izrazila pripravljenost ukiniti članarine, če bi financerji nadomestili izpad sredstev. En vodja je bil mnenja, da bi knjižnica morala izpad prihodkov iz članarin nado-mestiti z drugimi (novimi) plačljivimi storitvami, za kar bi se morala bolj potru-diti pri svoji ponudbi.
Preglednica 12: Stališča vodij splošnih knjižnic do ukinitve članarin
i
8 Sklep
Pri oblikovanju predloga ukrepov je raziskava izhajala iz načela zagotavljanja enakih možnosti dostopa vseh prebivalcev Slovenije do storitev splošnih knjižnic, ki izvajajo javno službo. Pri tem ne moremo mimo določbe Standardov za splošne knjižnice (2005, str. 10), ki govori o brezplačnem vpisu, članstvu, iz-posoji knjižničnega gradiva in uporabi interneta, ki naj bi se uresničila do leta 2015. Tudi Zakon o knjižničarstvu (2001) nudi normativno osnovo za ukinitev nadomestil za včlanitev. Raziskava sicer ni dokazala nedvomne in neposredne povezave med ukinitvijo članarin oziroma vpisnin in porastom članov knjižnic,
lahko pa vseeno pričakujemo pozitivne učinke, saj bi se z njihovo ukinitvijo povečala dostopnost storitev in s tem tudi uporaba.
V raziskavi smo pokazali na neposredne negativne učinke ukinitve nadomestil za včlanitev v smislu izgube določenega deleža prihodkov. Tak ukrep bi postavil deležnike splošnih knjižnic pred dilemo, ali povečati javno financiranje ali zmanj-šati prihodke knjižnic. Zaradi vzdrževanja dosedanjega obsega in kvalitete knjižnične dejavnosti smo v raziskavi dali prednost nadomestitvi izgubljenih prihodkov s povečevanjem javnega financiranja. Glede na strukturo dejavnosti, na osnovi katerih splošne knjižnice pridobivajo sredstva iz javne službe, nam-reč ni realno pričakovati, da bi knjižnice izpad prihodkov od članarin in vpisnin lahko v tem času nadomestile iz drugih virov. Vsekakor pa bi veljalo spodbujati splošne knjižnice za uporabo drugih možnosti pridobivanja sredstev.
Ob tem je raziskava izpostavila, da pomeni odprava članarin in vpisnin v eni vrsti knjižnic glede na sedanjo zakonsko ureditev odpiranje vprašanja o njihovi odpravi tudi v drugih vrstah knjižnic, predvsem visokošolskih. Prav tako pa je opozorila na specifično problematiko okolij z nizkim prihodkom na prebivalca in slabše razvito mrežo, ki bi jih zmanjšanje financiranja še posebej prizadelo.
Naša študija predlaga uskladitev in postopno zniževanje višine nadomestil za včlanitev v splošnih knjižnicah do njihove odprave v prehodnem obdobju, pove-čanje javnega financiranja, ki bi splošnim knjižnicam nadomestilo izgubo pri-hodkov, ter obenem dosledno uveljavljanje določil o brezplačnih storitvah, ki jih navaja Uredba o osnovnih storitvah knjižnic:
- Študija je zaznala določene kršitve Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic, ki bi jih bilo treba ustrezno sankcionirati.
- Ugotovljene so bile velike razlike pri cenah članarin in vpisnin ter tudi dru-gih storitev knjižnic, kar zbuja dvom o njihovi upravičenosti. Zato predlaga-mo regulacijo višine cen osnovnih storitev, ki bi jih lahko zaračunavale knjižnice, za kar bi bila potrebna sprememba Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic.
Knjižnice bi morale uskladiti cene v določenem prehodnem obdobju. Za tak-šno normativno ureditev obstajajo zgledi v drugih državah (npr. Danska).
- Potrebna bi bila dosledna uveljavitev stroškovnega principa izračuna dejan-skega stroška članarine oziroma vpisnine po Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic, pri čemer bi bilo potrebno upoštevati višino članarine oziroma vpisnine, ki bi dejansko pokrivala samo del stroškov, ki niso zajeti v okvir financiranja javne službe. Prehod v brezplačno članstvo bi po tej uveljavitvi ne pomenil več tako velikega izpada sredstev.