3. MATERIALI IN METODE
3.5 STATISTIČNE METODE
Pri obdelavi podatkov in analizi rezultatov smo si pomagali z opisno statistiko ter dobljene rezultate prikazali s pomočjo preglednic in diagramov. V pomoč sta nam bila programa Microsoft Office Word 365 in Microsoft Office Excel 365 (Windows).
17 4. REZULTATI IN RAZPRAVA
Pregledali smo 114 moških kozmetičnih izdelkov za britje in jim izpisali vse sestavine.
Razvrstili smo jih v pet skupin, in sicer glede na obliko kozmetičnega izdelka, v kateri se nahajajo. V diplomsko nalogo smo poleg klasičnih, necertificiranih izdelkov vključili tudi naravne, certificirane KI. Te prepoznamo po grafični oznaki pridobljenega certifikata na ovojnini. Kozmetični izdelek dobi certifikat pooblaščenega organa le na podlagi ustreznosti postavljenim standardom (1). Pregledali smo 18 stikov oz. mil za britje (12 necertificiranih, 6 certificiranih), 18 krem za britje (10 necertificiranih, 8 certificiranih), 31 pen za britje (22 necertificiranih, 9 certificiranih), 39 gelov za britje (35 necertificiranih, 4 certificirani) in 8 olj za britje (4 necertificirani, 4 certificirani). Izmed vseh pregledanih sestavin smo se osredotočili na dišave, barvila, konzervanse in UV-filtre. To so sestavine, ki lahko predstavljajo tveganje in jih najdemo v prilogah Uredbe (21). Poleg teh so nas zanimale tudi površinsko aktivne snovi. Te v izbranih KI predstavljajo najpomembnejše sestavine.
Poznamo več vrst PAS. Njihova vloga v KI je penjenje in čiščenje. Nekatere izmed njih imajo visok potencial draženja kože. Ker je koža obraza zaradi britja že tako nagnjena k razdraženosti in nastanku mikropoškodb, želimo, da so v izdelkih za britje uporabljene bolj blage in koži prijaznejše PAS. Poleg obravnavanih sestavin smo v izbranih KI zasledili še naslednje sestavine: vodo, denaturiran alkohol, antioksidante, emoliente (olja, voski, masla), humektante, okluzive, sredstva za uravnavanje pH, kelatorje, zgoščevala, rastlinske izvlečke, blažilna sredstva in sredstva za celjenje ran. V penah in gelih so bili prisotni še potisni plini.
4.1 RAZDELITEV IZDELKOV GLEDE NA OBLIKO IN VRSTO
Najprej nas je zanimalo, kolikšen delež izdelkov za britje predstavljajo posamezne oblike izdelkov. Iz preglednice I je razvidno, da je največ izdelkov v obliki gela (34,2 %), sledijo pene za britje (27,2 %) in nato stiki in kreme za britje. Teh je odstotkovno enako in predstavljajo 15,8 % vseh izdelkov. Najmanj izdelkov se nahaja v obliki olja, in sicer samo 7,0 % vseh pregledanih izdelkov. Pričakovali smo, da bo največ izdelkov v obliki pene, vendar je njihovo število manjše od števila gelov za britje, zato lahko prvi del hipoteze 1, ki pravi, da je na trgu največ izdelkov v obliki pene, ovržemo. Najmanj izdelkov se nahaja v obliki olja. Naše predpostavljanje je bilo pravilno, zato lahko drugi del hipoteze 1 potrdimo.
18 Preglednica I: Število in delež kozmetičnih izdelkov za britje
Oblika KI Št. necertificiranih KI
Št. certificiranih KI
Skupno št.
KI
Delež KI (%)
Gel 35 4 39 34,2
Pena 22 9 31 27,2
Stik 12 6 18 15,8
Krema 10 8 18 15,8
Olje 4 4 8 7,0
Skupno število 83 31 114 100,0
Ker smo v raziskavo vključili necertificirane in certificirane izdelke, nas je zanimalo tudi razmerje med njimi. Izmed vseh 114 izdelkov je bilo 83 takšnih, ki niso vsebovali nobenega certifikata in 31 takšnih, ki so imeli vsaj en certifikat pooblaščenega organa. Delež certificiranih in necertificiranih izdelkov podaja slika 1. Certificirani izdelki tako predstavljajo 27,2 % vseh pregledanih izdelkov, necertificirani pa 72,8 %.
Slika 1: Prikaz deleža certificiranih in necertificiranih kozmetičnih izdelkov
Večino necertificiranih izdelkov smo izbrali v fizičnih prodajalnah oz. drogerijah, nasprotno pa smo največ certificiranih izdelkov našli preko spleta. Po naših ugotovitvah na trgovskih policah še vedno prevladujejo večinoma necertificirani KI, medtem ko certificirane običajno najdemo preko spletnih trgovin in lekarn ter v specializiranih prodajalnah. Slika 2 prikazuje razmerje med certificiranimi in necertificiranimi izdelki v posameznih skupinah izdelkov.
19
Slika 2: Prikaz deleža certificiranih in necertificiranih kozmetičnih izdelkov v skupinah
Med geli za britje smo našli samo štiri izdelke, ki so bili označeni kot certificirani, kar predstavlja 10,3 % vseh gelov. Pri penah, stikih in kremah je delež certificiranih izdelkov nekoliko višji, in sicer pri penah 29,0 %, pri stikih 33,3 % in pri kremah 44,4 %. Najmanjše razmerje med certificiranimi in necertificiranimi izdelki je bilo pri izdelkih v obliki olja.
Polovica izdelkov je bila certificiranih, polovica pa ne.
4.2 PREGLED IN POGOSTOST POJAVLJANJA KOZMETIČNIH SESTAVIN V MOŠKIH KOZMETIČNIH IZDELKIH ZA BRITJE
4.2.1 Pregled in pogostost pojavljanja dišav
Dišave imajo v kozmetičnih izdelkih pomembno vlogo, saj zagotavljajo prijeten in privlačen vonj izdelka ter prekrivajo neprijeten vonj ostalih sestavin. Dokazano je, da je vonj izdelka eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na potrošnikovo izbiro. Dišavne sestavine v KI morajo izpolnjevati enake varnostne zahteve kot druge kozmetične sestavine. Njihova slabost je, da so pogosto alergene in lahko povzročajo draženje kože in preobčutljivostne reakcije, zato je še posebej pomembna njihova varnost (28). Uredba o KI (21) zahteva, da je seznam sestavin na ovojnini KI naveden v padajočem vrstnem redu, glede na njihovo maso v času dodajanja kozmetičnemu izdelku. Sestavine v koncentracijah, nižjih od 1%, se lahko navedejo v kakršnem koli vrstnem redu, vendar za sestavinami v koncentracijah, višjih od 1%. Dišave in aromatične sestavine morajo biti na embalaži označene z izrazom parfum ali aroma (21).
20
Ker se lahko pod to oznako skriva katerakoli dišavna sestavina, je v Evropski uniji določeno 26 izjem, ki morajo biti zaradi svoje alergene narave poimensko označene na ovojnini izdelka (28, 29). Prisotnost teh snovi mora biti označena na seznamu sestavin, če njihova koncentracija presega 0,001 % v izdelkih, ki se ne sperejo s kože oz. 0,01 % v izdelkih, ki se sperejo.Seznam teh dišav se nahaja v Prilogi III Uredbe o kozmetičnih izdelkih (21). Ker se lahko pod oznako parfum skriva katera od potencialno alergenih dišav v nižji koncentraciji od določenega praga, je pomembno, da se najbolj občutljivi posamezniki izogibajo prisotnosti vseh dišav v KI (28, 29). Preglednica II prikazuje vse alergene dišave, ki smo jih našli v naključno izbranih moških KI za britje.
Preglednica II: Pregled alergenih dišav v kozmetičnih izdelkih za britje Dišava (INCI ime) Število izdelkov,
ki jo vsebuje
Butilfenil metilpropional 5 4,4
Alfa-izometil ionon 4 3,5
Benzilbenzoat 4 3,5
Cinamil alkohol 3 2,6
Farnezol 3 2,6
Hidroksicitronelal 3 2,6
Cinamal 2 1,8
Izoevgenol 2 1,8
Amil cinamal 1 0,9
Opomba: Seštevek deležev ni enak 100 %, saj lahko posamezen KI vsebuje več sestavin z enako funkcijo
V pregledanih 114 izdelkih smo našli 19 različnih alergenih dišav. Največkrat so se pojavili linalol, limonen in geraniol. V 11 izdelkih (9,6 %) smo našli benzilalkohol. Ta ima poleg dišavne funkcije tudi vlogo konzervansa (21). Benzilsalicilat, evgenol in heksil cinamal smo našli v 8 izdelkih, kar predstavlja 7 % vseh pregledanih KI. Najmanjkrat so se v izdelkih pojavili cinamal in izoevgenol, in sicer v dveh izdelkih, ter amil cinamal, ki smo ga našli samo v enem izdelku. Oznako parfum ali aroma smo zasledili na 92 izdelkih, kar predstavlja 80,7 %. Izmed vseh 114 izdelkov je bilo 35 takšnih, ki niso vsebovali nobene alergene dišave in izmed teh petintridesetih, 11 takšnih, ki poleg tega niso imeli niti oznake parfum ali
21
aroma. Najmanj alergenih dišav so vsebovale pene za britje. Izmed 31 pen, je alergene dišave vsebovalo le 18 pen (58,1 %), največ pa so jih vsebovala olja za britje, kjer so se te pojavile pri 7 oljih od 8 (87,5 %).
Iz preglednice III je razvidno, da je večina izdelkov vsebovala po eno ali dve alergeni dišavi.
Največ smo jih našli v milu za britje Tabac Original. Od skupno 27 sestavin je vseboval kar 13 alergenih dišav in oznako parfum/aroma. Tako veliko število prisotnih dišav v enem izdelku lahko predstavlja večje tveganje za nastanek preobčutljivostnih reakcij, še posebej, ker se izdelek uporablja pri britju, kjer je že prisotno draženje zaradi uporabe rezila.
Preglednica III: Prikaz vsote različnih alergenih dišav v kozmetičnih izdelkih za britje Skupno št. različnih
dišav v enem izdelku
Število izdelkov
1 23
2 20
3 11
4 8
5 6
6 3
7 5
8 1
9 1
13 1
Večina certifikatov določa, da naravna kozmetika ne sme vsebovati sinteznih dišav. Dišave, ki so dodane, morajo biti naravnega izvora, vendar so tudi te prav tako lahko potencialni alergeni (1). Pri certificiranih KI smo pričakovali, da bodo vsebovali manj alergenih dišav kot necertificirani. Med njimi je bilo 25 takšnih, ki so vsebovali eno ali več dišav, od tega jih je eden izmed gelov za britje vseboval kar osem. Pri večini teh izdelkov je bilo označeno, da so dišave naravnega izvora oz. pridobljene iz eteričnih olj.
4.2.2 Pregled in pogostost pojavljanja barvil
Barvila v kozmetiki se uporabljajo za dekorativne namene, da obarvajo izdelek in ga naredijo privlačnejšega za potrošnika. Delimo jih na v vodi topna barvila in v vodi netopna barvila, ki jih imenujemo pigmenti. Barvila prevladujejo predvsem v negovalnih KI, pigmenti pa v dekorativnih KI (1). Seznam dovoljenih barvil v kozmetičnih izdelkih se nahaja v prilogi IV Uredbe ES 1223/2009 (21). Za poimenovanje se uporabljata oznaki CI ali E. Kratica CI ali C.I. (Colour Index), kateri sledi petmestna številka, se uporablja pri označevanju barvil v kozmetičnih izdelkih, poimenovanje z oznako E in s številko 100–181 pa uporabljamo v
22
živilski industriji (1, 21, 27). Določena barvila imajo v KI tudi druge funkcije. Lahko delujejo kot UV-filtri ali antioksidanti. V EU za varnost barvil v kozmetičnih izdelkih skrbi SCCS (1). Preverili smo, katera barvila so bila prisotna v preiskovanih izdelkih za britje in jih prikazali v preglednici IV.
Preglednica IV: Pregled barvil v kozmetičnih izdelkih za britje
Barvilo (CI oznaka) Slovensko ime Število izdelkov, ki ga vsebuje
Delež izdelkov, ki ga vsebuje (%)
CI 42090 (modra) briljantno modro FCF 17 14,9
CI 42053 (zelena) / 10 8,8
CI 77499 (črna) črni železov oksid 3 2,6
CI 77891 (bela) titanov dioksid 3 2,6
CI 42051 (modra) patentno modro V 2 1,8
CI 45350 (rumena) / 2 1,8
CI 77007 (modra) lazurit 1 0,9
Caramel (rjava) karamel 1 0,9
CI 10316 (rumena) / 1 0,9
CI 77266 (črna) saje 1 0,9
Opomba: Seštevek deležev ni enak 100 %, saj lahko posamezen KI vsebuje več sestavin z enako funkcijo
Našli smo 10 barvil. Na ovojnini izdelkov so bila označena s kratico CI in številko, mi pa smo jim v preglednici dodali slovensko ime in barvo, ki jo tvorijo. Najpogosteje se je v izdelkih pojavilo barvilo briljantno modro FCF, in sicer v 17 izdelkih za britje (14,9 %).
Sledi mu zeleno barvilo CI 42053, ki smo ga našli v 10 izdelkih (8,8 %). Na tretjem mestu sta se pojavila črni železov oksid in titanov dioksid. Oba smo našli v treh izdelkih. Titanov dioksid ima lahko poleg vloge barvila tudi vlogo anorganskega UV-filtra, ki ščiti kožo pred UV žarki.
Večina izdelkov je vsebovala modra in zelena barvila, ki so značilna barva za moške KI.
Izmed vseh pregledanih izdelkov je bilo 33 takšnih, ki so bili obarvani, od tega noben izmed certificiranih. Certificirani izdelki sicer lahko vsebujejo barvila, vendar ta ne smejo biti sinteznega izvora. Iz preglednice V lahko razberemo, da je 25 izdelkov za britje vsebovalo eno barvilo, 8 izdelkov pa po dve barvili. Največ barvil so vsebovali geli za britje. Od 39 gelov je bilo obarvanih 22 (56,4 %). Pričakovali smo, da bodo največ barvil vsebovali geli za britje, saj je gel sam po sebi prozorne barve. Obarvanost mu omogoča, da vidimo, na katera mesta smo ga že nanesli. Olja niso vsebovala barvil, saj jim obarvanost daje mešanica različnih olj. Tudi kreme za britje, z izjemo titanovega dioksida, niso vsebovale drugih barvil.
23
Preglednica V: Prikaz vsote različnih barvil v kozmetičnih izdelkih za britje Skupno št. različnih
barvil v enem izdelku
Število izdelkov
1 25
2 8
4.2.3 Pregled in pogostost pojavljanja konzervansov
Konzervansi so spojine, ki se dodajajo kozmetičnim izdelkom, da preprečijo ali zmanjšajo razvoj mikroorganizmov v času njihove uporabe in tudi po odprtju. Izdelke ščitijo pred sekundarno mikrobiološko kontaminacijo in podaljšujejo rok uporabe izdelkov (30). Pri KI z visoko vsebnostjo vode in fiziološkim pH je tveganje za kontaminacijo z mikrobi večje, saj takšni pogoji predstavljajo ugodno okolje za njihovo rast. Ker so konzervansi ene izmed najpogostejših sestavin, ki povzročajo alergije, zakonodaja predpisuje njihove največje dovoljene koncentracije v določenih izdelkih. Ločimo sintezno in naravno pridobljene konzervanse, vendar tudi naravni niso povsem varni in brez neželenih učinkov (1). Seznam dovoljenih konzervansov in njihovih zgornjih mej se nahaja v prilogi V Uredbe o kozmetičnih izdelkih (21). Preglednica VI prikazuje 20 konzervansov, ki smo jih našli v moških izdelkih za britje.
Preglednica VI: Pregled konzervansov v kozmetičnih izdelkih za britje Konzervans (INCI ime) Število izdelkov,
ki ga vsebuje
Delež izdelkov, ki ga vsebuje (%)
Fenoksietanol 21 18,4
Natrijev benzoat 14 12,3
Olaminijev piroktonat 13 11,4
Benzilalkohol 11 9,6
Kalijev sorbat 7 6,1
Metilparaben 5 4,4
Natrijev hidroksimetilglicinat 5 4,4
Dehidroocetna kislina 4 3,5
DMDM hidrantoin 4 3,5
Propilparaben 4 3,5
Etilparaben 3 2,6
Jodopropinil butilkarbamat 3 2,6
Sorbinska kislina 3 2,6
Benzojska kislina 2 1,8
Cinkov pirition 2 1,8
Klorofenezin 2 1,8
Natrijev dehidoacetat 2 1,8
Metilizotiazolinon 1 0,9
Metilkloroizotiazolinon 1 0,9
Salicilna kislina 1 0,9
Opomba: Seštevek deležev ni enak 100 %, saj lahko posamezen KI vsebuje več sestavin z enako funkcijo
24
Najpogosteje prisoten konzervans v pregledanih izdelkih je bil fenoksietanol. Našli smo ga v 21 izdelkih (18,4 %). Drugi najpogostejši je bil natrijev benzoat, na tretjem mestu, takoj za njim, pa olaminijev piroktonat. Benzilalkohol, ki ima poleg vloge konzervansa tudi vlogo dišave, je vsebovalo 11 izdelkov (9,6 %). Najmanjkrat so se v izdelkih pojavili metilkloroizotiazolinon, metilizotiazolinon, in salicilna kislina, in sicer samo v enem izdelku. Metilkloroizotiazolinon in metilizotiazolinon se običajno uporabljata kot mešanica (5-kloro-2-metil-izotiazol- 3(2H)-on : 2-metilizotiazol-3(2H)-on) v razmerju 3:1. Njuna koncentracija ne sme presegati 0,0015 % v izdelkih, ki se sperejo s kože (21). Med pregledanimi izdelki smo ju zasledili skupaj, kot mešanico, v enem izmed gelov za britje.
Od vseh pregledanih KI za britje jih je 63 vsebovalo vsaj en konzervans, od tega 53 necertificiranih in 10 certificiranih. Večina certifikatov dovoljuje prisotnost do 5 % sinteznih spojin, zato so konzervansi, kot sta benzojska kislina in njene soli, sorbinska kislina in njene soli ter še nekateri drugi, v naravni kozmetiki dovoljeni. Pogosto se v teh izdelkih uporabljajo naravni in naravnim enaki sintezni konzervansi, odvisno od zahtev certifikata (1). Ker kombinacije različnih konzervansov lahko delujejo sinergijsko in so navadno bolj učinkovite kot posamezni konzervansi, je veliko izdelkov vsebovalo kombinacijo dveh ali več konzervansov, kar prikazuje preglednica VII.
Preglednica VII: Prikaz vsote različnih konzervansov v KI za britje Skupno št. različnih
konzervansov v enem izdelku
Število izdelkov
1 36
2 17
3 6
4 1
5 2
6 1
Največ konzervansov smo našli v kremi za britje Avril Men, ki spada med ECOCERT – Cosmos Organic certificirano naravno kozmetiko. Krema je vsebovala šest konzervansov, vsi pa so bili v skladu s standardi certifikata, torej so bili dovoljeni v KI (31, 32). Veliko izdelkov ni vsebovalo nobenega izmed konzervansov iz priloge V Uredbe o KI, ampak so vsebovali druge sestavine, ki prav tako delujejo protimikrobno. Pogosto so to različna eterična olja in rastlinski izvlečki, vendar tudi te snovi lahko povzročajo preobčutljivostne in fototoksične reakcije (1). Olja z izjemo enega, ki je vseboval benzilalkohol (ima tudi dišavno funkcijo), niso vsebovala konzervansov. Ta zaradi svoje lipofilne sestave, ki za mikrobe predstavlja neugodno okolje za preživetje, ne potrebujejo dodatka konzervansov.
25
Tudi večina trdih mil oz. stikov ni vsebovala konzervansov, saj končni izdelek načeloma ne vsebuje vode.
4.2.4 Pregled in pogostost pojavljanja UV-filtrov
UV-filtri so snovi, ki so v glavnem namenjene zaščiti kože pred ultravijoličnimi žarki.
Delujejo na ta način, da UV žarke absorbirajo, odbijajo ali pa jih razpršujejo (21). Delimo jih na kemične ali organske filtre in fizikalne ali anorganske filtre. Organski UV-filtri delujejo kot UV absorberji, anorganski pa kot UV blokatorji in zato UV žarke odbijajo ali razpršujejo. Anorganski UV-filtri v obliki nanodelcev lahko ultravijolično sevanje deloma tudi absorbirajo (33). V naravni kozmetiki so dovoljeni samo anorganski UV-filtri v mikrometrskih velikostih (1). Seznam dovoljenih UV-filtrov se nahaja v prilogi VI Uredbe ES 1223/2009 (21). Preglednica VIII prikazuje UV-filtre, ki smo jih našli v pregledanih izdelkih za britje.
Preglednica VIII: Pregled UV-filtrov v kozmetičnih izdelkih za britje UV-filter (INCI ime) Število izdelkov,
ki ga vsebuje
Delež izdelkov, ki ga vsebuje (%)
Titanov dioksid 3 2,6
Benzofenon-4 1 0,9
Opomba: Seštevek deležev ni enak 100 %, saj lahko posamezen KI vsebuje več sestavin z enako funkcijo
Pričakovali smo, da v izdelkih za britje ne bomo našli nobenega UV-filtra, saj njihov namen ni zaščita kože pred UV sevanjem, prav tako pa se kmalu po uporabi sperejo s kože, s čimer bi se odstranila tudi zaščita. V izbranih izdelkih smo zasledili titanov dioksid, ki spada med anorganske UV-filtre, prav tako pa ima vlogo kozmetičnega barvila. Našli smo ga v treh (2,6
%) necertificiranih izdelkih, in sicer v enem izmed mil za britje in v dveh kremah za britje.
Je bel, v vodi skoraj netopen mineralni pigment z veliko sposobnostjo prekrivanja. Njegova najvišja dovoljena koncentracija v KI za zaščito pred soncem je 25 %. Kot UV-filter dobro ščiti pred UVA in UVB žarki (1). V obravnavanih izdelkih ima zgolj funkcijo barvila, saj smo, glede na njegov položaj, iz seznama sestavin razbrali, da je njegova vsebnost v teh izdelkih majhna. Da bi deloval kot UV filter, bi moral biti prisoten v višji koncentraciji.
Poleg titanovega dioksida smo v enem izmed gelov za britje našli še organski UV-filter benzofenon-4. Njegova največja dovoljena vsebnost v KI je 5 % (kot kislina) (21). Poleg izdelkov za zaščito pred soncem ga pogosto najdemo tudi v drugih negovalnih izdelkih, kjer deluje kot fotozaščitno sredstvo in podaljšuje rok uporabnosti izdelka (34). Med sestavinami gela za britje se je benzofenon-4 pojavil proti koncu seznama, po čemer sklepamo, da je
26
njegova vloga zaščita izdelka in sestavin pred UV žarki, s čimer lahko vpliva tudi na rok uporabnosti kozmetičnega izdelka. Ker izdelek vsebuje tri različne konzervanse in ker se nahaja v temni, zaprti embalaži, dodatek benzofenona-4 v tem primeru ne bi bil potreben.
Njegova prisotnost, kljub nizki koncentraciji, lahko predstavlja večje tveganje za občutljive posameznike.
4.2.5 Pregled in pogostost pojavljanja površinsko aktivnih snovi
Površinsko aktivne snovi so amfifilne molekule, ki imajo hidrofilno glavo in hidrofoben rep.
Razporejajo se na mejnih površinah, kjer zmanjšujejo površinsko napetost in omogočajo nastanek stabilnih emulzij. Delujejo na podlagi micelov, s čimer omogočajo boljšo topnost lipofilnih snovi v vodi. Glede na disociacijo v vodnem mediju jih delimo na ionogene in neionogene PAS. Ionogene v vodi ionizorajo in jih naprej razdelimo na anionske, kationske in amfoterne površinsko aktivne snovi. Delimo jih tudi na podlagi njihovega izvora, in sicer na naravne in sintezne (20). Eni izmed predstavnikov naravnih PAS so saponini, ki imajo dobre čistilne lastnosti in se močno penijo, vendar pa tudi močno dražijo sluznice. Zaradi tega jih v naravni kozmetiki pogosto nadomeščajo s polsinteznimi sestavinami (1). V pregledanih izdelkih smo zasledili 101 različno površinsko aktivno snov. Najpogosteje prisotne smo predstavili v preglednici IX.
Preglednica IX: Pregled najpogostejših površinsko aktivnih snovi v kozmetičnih izdelkih za britje Neionske PAS Anionske PAS Kationske PAS Amfoterne PAS kokamid MEA, kokamid
*V preglednici IX smo pri neionskih in anionskih površinsko aktivnih snoveh, zajeli tiste, ki so se pojavile v treh ali več KI za britje.
27
Najbolj zastopana skupina površinsko aktivnih snovi je bila skupina neionogenih oz.
neionskih PAS, katerih je bilo 54. Te PAS so blage, zato jih koža dobro prenaša, imajo pa slabše penilne lastnosti. Zaradi nizkega potenciala draženja jih pogosto najdemo v izdelkih za otroško in občutljivo kožo (20, 33). Največkrat prisoten je bil lavret-23, ki smo ga našli v 17,5 % izdelkih. Sledita mu gliceriloleat in oleth-20 z 13,2 %. Druga najpogosteje zastopana je bila skupina anionskih PAS, kjer hidrofilni del predstavlja negativno nabita funkcionalna skupina. Te PAS imajo visoko čistilno moč in se dobro penijo. Eni izmed predstavnikov so mila, ki pa imajo visok potencial draženja kože (20, 33). V izbranih izdelkih je bilo prisotnih 38 anionskih PAS. Natrijeva in kalijeva mila so bila osnovna sestava stikov in krem za britje, medtem ko so pene in gele za britje sestavljala trietanolaminska mila in druge PAS.
Najpogosteje uporabljene maščobne kisline so bile stearinska, palmitinska, miristinska in maščobne kisline kokosovega olja. Pri gelih in penah smo največkrat zasledili TEA-palmitat
Najpogosteje uporabljene maščobne kisline so bile stearinska, palmitinska, miristinska in maščobne kisline kokosovega olja. Pri gelih in penah smo največkrat zasledili TEA-palmitat