Na podlagi informacij, pridobljenih iz centra za obveščanje Republike Slovenije, bodo v tem poglavju tabelarično ter slikovno prikazani statistično pridobljeni podatki, kateri bodo obsegali vse požare v Sloveniji od leta 2005 do leta 2020 ter dejavnike, ki vplivajo na njih.
Požari na splošno
V poglavju 3.1 je v tabeli 1 prikazano število dogodkov, ki predstavlja vse požare, ki so se pripetili v Sloveniji od leta 2005 do leta 2020. Podatki, prikazani v tabeli so tudi grafično predstavljeni na sliki 10.
Slika 10. Število požarov v Sloveniji od leta 2005 do leta 2020 [2]
Na sliki 10 je grafično prikazano število požarov v Sloveniji od leta 2005 do leta 2020. Y os na sliki predstavlja število dogodkov, x os pa predstavlja leto, v katerem je do teh dogodkov prišlo. Legenda, ki prikazuje vrsto požarov, se nahaja v zgornjem delu slike. S svetlo modro so obarvane eksplozije, z oranžno požari na prometnih sredstvih, z rumeno požari v komunalnih in drugih zabojnikih, s sivo so prikazani požari v naravi ter s temno modro požari v objektih.
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
23
Iz slike 10 je dobro razvidno, da so požari v objektih tisti, ki se skozi leta največkrat pojavijo. Požari v naravi jim sledijo, leta 2012 jih glede na število dogodkov celo presežejo. Na sliki 10 lahko vidimo tudi, da se eksplozije nahajajo na zadnjem mestu, torej se skozi leta pojavijo najmanjkrat. Požari na prometnih sredstvih ter požari v komunalnih in drugih zabojnikih pa so po številu dogodkov zelo primerljivi.
Požari v naravi
Glede na to, da se požari v naravi poleg požarov v objektih pojavljajo najpogosteje, so v poglavju 3.3 v tabeli 2 podrobneje predstavljeni podatki o številu ter vrsti požarov v naravi, ki so se pripetili v Sloveniji od leta 2005 do leta 2020.
Kakor je bilo že omenjeno, delimo požare v naravi v več skupin glede na to, kje je do požara prišlo. Iz tabele 2 lahko razberemo, da so požari na travniških površinah tisti, ki se skozi leta pojavijo najpogosteje, najredkeje pa pride do požarov na obdelanih površinah.
Slika 11. Število požarov v naravi od leta 2005 do leta 2020 [2]
Na sliki 11 je grafično prikazano število požarov v naravi, ki so se pripetili v Sloveniji, od leta 2005 do leta 2020. Y os na sliki predstavlja število dogodkov, x os pa predstavlja leto, v katerem je do teh dogodkov prišlo. Legenda, ki prikazuje vrsto požarov, se nahaja v zgornjem delu slike. Z oranžno barvo so obarvani požari na obdelanih površinah, z rumeno požari na smetiščih in odlagališčih, s sivo so prikazani požari na travniških površinah, s temno modro požari na gozdnih in grmovnih površinah ter s svetlo modro drugi požari na prostem.
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
24
Iz slike 11 lahko razberemo, da se požari v naravi skozi leta največkrat odvijajo na travniških površinah. Najbolj izstopa siv stolpec iz leta 2012 kar pomeni, da se je takrat odvilo največ požarov na travniških površinah, še posebno če jih primerjamo z ostalimi požari. Drugi sledeči glede na število dogodkov so požari na prostem, nato požari na gozdnih in travniških površinah, zatem požari na smetiščih in odlagališčih ter nazadnje požari na obdelanih površinah.
Da bi karseda natančno ugotovila vpliv vremenskih razmer na pojavnost požarov v naravi, sem zbrala podatke ter meritve, ki prikazujejo vedenje le teh v osrednjeslovenski regiji skozi zadnja leta. Glede na zbrane podatke iz prejšnjih poglavij sem ugotovila, da je potrebno spremljati predvsem spremembe pri vlažnosti zraka, padavinah, temperaturi ter z njo povezanim številom ledenih ter vročih dni. Spodaj bom sprva na slikah grafično prikazala podnebne razmere ter njihovo spreminjanje skozi leta, nato pa na podlagi pridobljenih podatkov s pomočjo korelacijskega koeficienta prikazala morebitno povezavo med številom požarov v naravi in podnebnimi razmerami.
Vlažnost zraka
Vlažnost zraka predstavlja enega izmed dejavnikov, ki vpliva na požar, predvsem zaradi njenega delovanja na določene vrste dreves, ki se v gozdu nahajajo. Če bi skozi leta prišlo do velikega upada vlažnosti, bi se to najverjetneje odražalo v spremembah drevesnih vrst, kar bi pomenilo kar veliko spremembo za gozdni ekosistem. Slika 12 prikazuje povprečno relativno vlažnost zraka v Ljubljani od leta 1970 do 2020. Glede na sliko 12 ne moremo zaznati večjih sprememb pri vlažnosti zraka, lahko pa s pomočjo trendne črte, katera na podlagi do sedaj pridobljenih podatkov prikazuje napoved povprečne relativne vlažnosti zraka do leta 2040 predvidimo, bo v prihodnji letih prišlo do zmanjšanja le te.
Slika 12. Letni podatki o povprečni vlažnosti zraka v Ljubljani [21]
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
25
Padavine
Padavine spadajo poleg že omenjene vlažnosti zraka v skupino dejavnikov, ki vplivajo na razvoj požara. Neposredno jih lahko povežemo z vlažnostjo goriv, saj te poskrbijo, da so površine goriv navlažene, in s tem posledično upočasnijo požarni razvoj. Kadar govorimo o padavinah, so misli usmerjene na količino padavin (mm), ki zapadejo na kvadratni meter. Na sliki 13 je prikazana povprečna letna količina padavin v Ljubljani od leta 1950 do 2020. Zrisana je tudi trendna črta, ki prikazuje napoved o povprečni letni količini padavin do leta 2040. Prav tako kot pri vlažnosti zraka tudi iz slike 13 pri količini padavin trenutno ne moremo zaznati očitnih sprememb, saj so le te na letni ravni normalno porazdeljene. To lahko razberemo tudi iz trendne črte, katera ne kaže velikih sprememb v prihajajočih se letih.
Slika 13. Letni podatki o povprečni količini padavin v Ljubljani [21]
Temperatura
Naslednja izmed dejavnikov je temperatura, katera predstavlja velik vpliv na razvoj požara. Ob prisotnosti visokih temperatur v zraku postajajo goriva vse toplejša, kar pomeni, da se bodo vžgala in gorela hitreje, saj potrebujejo manj toplotne energije za doseg svoje vžigne temperature. Slika 14 prikazuje povprečno letno temperaturo v Ljubljani od leta 1950 do 2020. Na sliki je izrisana tudi trendna črta, ki prikazuje napoved o povprečni letni temperaturi do leta 2040. Iz slike 14 je lepo razvidno, da je od leta 1950 do danes prišlo do porasta povprečnih temperatur, kar lahko razberemo tudi z opazovanjem trendne črte, s pomočjo katere lahko predvidimo, da bo vrednost povprečnih letnih temperatur v prihodnjih letih le še naraščala.
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
26
Slika 14. Letni podatki o povprečni temperaturi v Ljubljani [21]
Število ledenih dni
S temperaturo je povezano tudi število ledenih dni. O ledenih dnevih govorimo takrat, kadar temperatura doseže -10 °C ali manj [21]. Na sliki 15 je prikazano število ledenih dni v Ljubljani od leta 1950 do 2020. Iz slike 15 lahko razberemo, da je skozi leta prišlo do upada v številu le teh in glede na prikaz rezultatov trendne črte, ki prikazuje napoved o številu ledenih dni do leta 2040 vidimo, da bo v prihodnjih letih prišlo še do dodatnega upada v številu ledenih dni.
Slika 15. Letni podatki o številu ledenih dni v Ljubljani [21]
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
27
Število vročih dni
Število vročih dni je prav tako kot število ledenih dni povezano s temperaturo. Za beleženje števila vročih dni mora dnevna temperatura presegati 30 °C [21]. Večje kot je njihovo število, več je toplih dni na leto, kar lahko močno vpliva tudi na razvoj požara iz vidika temperatur, saj visoke temperature vplivajo na suho ozračje in tako omogočajo dobre pogoje za razvoj požara. Slika 16 prikazuje število vročih dni v Ljubljani od leta 1950 do 2020. Glede na opazovanje trendne črte, ki do leta 2040 nakazuje strmo rast v številu vročih dni, lahko predvidevamo, da bo v prihodnjih letih prišlo do še večjega porasta le teh.
Slika 16. Letni podatki o številu vročih dni v Ljubljani [21]
Tea Božič, Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji
28