Lokacije, ki so označene na sliki 4.1 kot pravokotniki, pomenijo naslednje:
• vijoličen pravokotnik: lokacija skladišča za gotove izdelke,
• oranžen pravokotnik: lokacija proizvodnih linij,
• moder pravokotnik: lokacija za odklop polnih vozičkov z gotovimi aparati,
Rezultati in diskusija
29
• rdeč pravokotnik: lokacija za prevzem vozička z gotovimi aparati.
Opazimo, da je na lokaciji proizvodnih linij večina transportnih poti enosmernih. Enosmerne poti predstavljajo tveganje za zastoje, saj so ozke. Njihova širina variira od 1,8 do 2 m. 1,8 m je minimalna vrednost za enosmerno pot, ki je določena na podlagi minimalnih varnostnih zahtev za varno obratovanje vlačilcev s kompozicijami. Za dvosmerne poti ta vrednost znaša 2,6 m. Na področju skladišča za gotove izdelke in na poteh do proizvodnih linij so poti dvosmerne. Širina teh variira od 2,6 do 3 m. Najširše so v skladišču za gotove izdelke. Vse transportne poti imajo talne označbe (puščice, prehodi za pešce), ki imajo vlogo signalizacije in nakazujejo smer prometa oz. prikazujejo mesta, kjer jih lahko pešci prečkajo. Pri ovinkih dimenzije poti ostajajo enake in ni nobenih širitev. Poleg tega so skoraj vsi ovinki 90° brez posnetja, le pri nekaterih je kot manjši kot 90°. Transportna sredstva, ki uporabljajo te poti, so omejena na hitrost 5 km/h.
4.1.2 Opis in izziv procesa odvoza gotovih izdelkov
Trenutno proces odvoza gotovih izdelkov poteka tako, da se transporter z vlačilcem in kompozicijo, ki ima štiri prazne vozičke priklopljene drugega za drugim, odpravi iz skladišča proti proizvodni liniji. Ko prispe do proizvodne linije, se ustavi na transportni poti v bližini lokacije, označene za prevzem gotovih aparatov. Transporter nato iz kompozicije odklopi prazen voziček in ga odpelje na mesto, ki je označeno za prazen voziček. Zraven mesta za prazen voziček je mesto za voziček, ki je poln z gotovimi aparati, ki ga transporter odpelje in priklopi na kompozicijo. Pot nato nadaljuje po določeni poti, kjer opazuje, ali je potrebno odpeljati voziček z gotovimi aparati še iz katere druge proizvodne linije. Če da, potem postopek priklapljanja in odklapljanja ponovi. Ko preveri vse proizvodne linije, za katere je zadolžen, se odpravi nazaj v skladišče. Tam odklopi vozičke, ki imajo gotove aparate in jih zamenja s praznimi vozički. Nato je pripravljen za naslednji cikel.
Med procesom, ko transporter priklaplja/odklaplja vozičke, je vlačilec s kompozicijo parkiran na transportni poti in s tem ovira gibanje ostalih transporterjev z vlačilcih. Če je vlačilec parkiran na enosmerni transportni poti, mora drug transporter čakati toliko dolgo, da transporter pred njim opravi svoje delo in umakne vlačilec. Če je vlačilec parkiran na dvosmerni poti, mora transporter čakati tako dolgo, da se sprosti drug pas, kjer se lahko varno zapelje mimo. Podatke o medsebojnem čakanju je trenutno zelo težko pridobiti, saj ni nobene opreme, ki bi sledila vlačilcem. Tako ne poznamo lokacij, kjer je promet najbolj gost in kjer prihaja do največ zastojev. Pomanjkanje podatkov onemogoča nadaljnjo optimizacijo notranjega transporta v celoti.
4.2 Prostorske zahteve
Preizkuse, s katerimi smo ugotavljali prostorske zahteve AGV MiR 200 Hook, smo izvedli na podlagi prej popisane metodologije. Cilj je bil ugotoviti minimalne dimenzije transportnih poti, pri katerih bo AGV še obratoval brez težav. Zato smo izvedli serijo preizkusov, kjer smo ugotavljali naslednje vrednosti:
• potrebna minimalna širina enosmerne ulice,
Rezultati in diskusija
30
• potrebna minimalna širina enosmerne ulice z 90° ovinkom, brez posnetja notranjega vogala
• potrebna minimalna širina enosmerne ulice z 90° ovinkom, kjer je notranji vogal posnet za 1 m/45° (slika 4.2),
• potrebna minimalna širina dvosmerne ulice,
• potrebna minimalna širina dvosmerne ulice z 90° ovinkom brez posnetja notranjega vogala,
• potrebna minimalna širina dvosmerne ulice z 90° ovinkom, kjer je notranji vogal posnet za 1 m/45° (slika 4.2),
• potrebna minimalna širina enosmerne ulice pri priklapljanju/odklapljanju vozička.
Pri preizkušanju smo uporabili en AGV za enosmerne ulice ter dva AGV-ja za dvosmerne ulice. AGV-ja sta imela za seboj vedno priklopljen po en voziček. Upoštevali smo dimenzije vozička, ki ga trenutno uporabljamo za odvoz gotovih materialov. Ta v dolžino meri 1,3 m, v širino pa 0,9 m. Če k tem dimenzijam dodamo še dolžino AGV, znaša dolžina kompozicije 2,57 m.
4.2.1 Izhodiščne širine transportnih poti
Pred začetkom izvajanja preizkusov je bilo potrebno določiti, pri katerih širinah transportnih poti bomo testirali uspešnost delovanja AGV. Za izhodišče smo upoštevali trenutne transportne poti ter empirični izračun, pri katerem smo uporabili dosedanje izkušnje z obratovanjem AGV.
Minimalne širine za trenutne transportne poti so določene s strani varnostnega oddelka v tovarni na podlagi tipov transportnih sredstev in vozičkov, ki se gibajo po njih. Te vrednosti znašajo:
• enosmerna ulica: 1,8 m,
• dvosmerna ulica: 2,6 m.
Izračun za enosmerno ulico (EU) je bil sestavljen iz širine vozička (X = 0,9 m), minimalnega varnostnega odtisa na vsaki strani vozička (Y = 0,1 m) ter prostora za nemoteno obratovanje na vsaki strani vozička (Z = 0,25 m). Prostor za nemoteno obratovanje predstavlja razmik, med AGV-jem (ali vozičkom) in steno oz. prepovedanim območjem, pri katerem AGV obratuje brez motenj. To je vrednost, ki smo jo ocenili na podlagi prejšnjih izkušenj upravljanja AGV-ja.
EU = 𝑿 + 𝟐𝒀 + 𝟐𝒁 (3.1)
Izračun za dvosmerno ulico (DU) je bil sestavljen iz širine vozička (X), minimalnega varnostnega odtisa na vsaki strani vozička (Y), prostora za nemoteno obratovanje na vsaki strani ulice (Z) ter vmesnega območja (V = 0,25 m).
DU = 2𝑿 + 𝟒𝒀 + 𝟐𝒁 + 𝑽 (3.2)
Rezultati in diskusija
31 Pri izračunu smo dobili vrednosti 1,6 m za enosmerno ulico ter 2,95 m za dvosmerno ulico.
Ker je po izračunu za enosmerno ulico vrednost manjša kot pri minimalnih širinah trenutnih transportnih poti, smo uporabili to za začetno vrednost. V nasprotju z enosmerno ulico smo pri dvosmerni ulici dobili pri izračunu višjo vrednost, zato smo upoštevali minimalno širino trenutnih transportih poti. Torej smo za izhodiščne dimenzije upoštevali:
• pri enosmerni ulici: 1,6 m,
• pri dvosmerni ulici: 2,6 m.
Pri širini ulice na ovinkih smo za izhodišče upoštevali širino ulic, ki smo jih določili za vožnjo naravnost. Toda v primeru, če poskus pri vožnji naravnost ni bil uspešen pri izhodiščni dimenziji, smo poskuse v ovinku začeli izvajati pri prvi dimenziji, kjer je AGV uspešno opravil poskus pri vožnji naravnost. Začetne vrednosti pri ovinkih so torej definirane na naslednji način:
• pri enosmerni ulici: 1,6 m oz. najmanjša dimenzija uspešno opravljenega poskusa pri vožnji naravnost,
• pri dvosmerni ulici: 2,6 m oz. najmanjša dimenzija uspešno opravljenega poskusa pri vožnji naravnost.
Kasneje smo posneli notranji vogal ovinka za 1 m pod kotom 45°, kot je prikazano na sliki 4.2.