Primeri čutnega oblikovanja na podlagi dotika

Eindhoven University of Technology, De Wever Borre Akkersdijk, Optima Textiles BV in Metatronics, Tactile dialogues

Tekstilni dialogi je prevod za izdelek, in sicer e-tekstilni vzglavnik, konstruiran s senzorji dotika in vibracijskimi monitorji. Vzglavnik je uporabljen za pozitivne interakcije med skrbnikom ali družinskim članom in posameznikom, ki trpi za demenco, saj njegov jezik zaradi pozabe pogosto ni več razločen. Odziva pa se na senzorične dražljaje. Vzglavnik je medij, ki z vibracijami generira interakcije in pogovore. Senzorične stimulacije pozitivno vplivajo na bolnika, saj to spodbudi delovanje njegovih mišic in še pomembneje možganov. [57]

34 Lebanese studio, Tamara Barrage, Sarah Naim in Najle el Zein, Sensorial brushes

Sensorial brushes je serija petih različnih orodij oz. predmetov, ki so namenjeni doživljanju pozitivnih dražljajev s praskanjem, žgečkanjem in zbadanjem. Njihov namen je doživljanje različnih variant tipnih občutkov. Oblikovani so iz kombinacij najrazličnejših materialov in tekstur. Med drugim so uporabljeni peresa, posušena trava, umetne trepalnice in umetni nohti. [58, 59]

Slika 22: E-tekstilni vzglavnik, Eindhoven University of Technology [57]

Slika 23: Izdelka iz serije Sensorial brushes, Lebanese studio [58]

35 Martyna Barbara Golik, Touch that taste!

Namen projekta je pretvoriti vonj in okus hrane v dotik in vizijo ter ju izraziti s tekstilnimi objekti. Delo temelji na raziskavi desetih vprašanih ljudeh, ki so poizkusili hrano vseh petih okusov ter opisali njihovo občutje in vizualne interpretacije.

Kolekcija pripoveduje zgodbo o tem, kako je lahko abstraktno spremenjeno v tipno ter kako je lahko izkušnja ob hrani spremenjena v funkcionalno kolekcijo, ki se osredotoča na izkušnjo predmetov in oblikovanje relacij med njimi. [59]

Kolekcija zajema umami preprogo, s katero uporabnik začuti strukture in teksture z golo nogo, ki jih oblikovalka doseže z združevanjem klobučevine, čopaste volnene preje in gume. Sladki taburet je narejen iz spominske pene in s tehniko oblazinjenja, ki jo je izumila oblikovalka sama. Njegov namen je občutek »pogrezanja«

uporabnika v taburet. Slana zavesa je nekakšna pregrada prostora, ki povabi gledalca, da vzpostavi odnos s predmetom prek spreminjanja/dodajanja in odstranjevanja plasti. Narejena je iz mešanice volne in poliestra, ki omogoča delitev in spremenljivost prostora. Kisla odeja oživi pri gibanju, saj oblikuje lepo strukturo.

Gledalca opogumlja, da z njo komunicira. Narejena je iz volnenega materiala in tekoče gume. Grenki copati so mehki in istočasno težki (vsak tehta 2 kg), kar otežuje hojo. Narejeni so iz pene in klobučevine. [60]

Slika 24: Umami preproga, Martyna Barbara Golik [60]

36 2.4.2 Vonj

Vonj deluje nostalgično, ker v nas sproži močne podobe in čustva, še preden jih zavest v glavi uredi in razloži. Najnovejše raziskave dokazujejo, da vonjave, ki jih sploh ne opazimo, veliko močneje vplivajo na nas, kot se zavedamo. Naš nos ni le pasivni organ, ki deluje le, kadar zaznavamo vonj, ampak je dejaven ves čas.

Nezavedno sprejemamo različne sublimirane vonjave, ki vplivajo na naše misli in obnašanje. Še ko spimo, vohamo in vonj lahko vpliva na sanje. Naš vonj je povezan z zdravjem, hrano, poklicem ter našim emocionalnim stanjem. Zdravniki so nekoč znali po vonju pacienta diagnosticirati bolezen. Vonj posameznika je tako poseben in edinstven kot njegov prstni odtis. Naša podzavest ves čas spremlja vonje drugih ljudi. [61]

Na institutu za vonj (ang. Sense of Smell Institute) v New Yorku so dokazali, da ima vonj lahko pozitivne učinke na naše razpoloženje, zmanjšanje stresa, izboljšanje spanja, samozavesti, izboljša lahko našo fizično ter kognitivno predstavo. Vonj je hkrati pomemben, ker nas lahko opozori na nevarnost (npr. vonj po dimu). Slabi ali neprijetni vonji namreč opozorijo naše možgane, da se pripravijo na nevarnost.

Z zavedanjem, kako določene vonjave vplivajo na posameznika, je možno izboljšati tudi njegovo mentalno zdravje. Poleg tega so pomembne tudi asociacije, s katerimi posameznik povezuje določen vonj. Vonj namreč nima personalizirane signifikacije, dokler ne postane povezan z nečim. S posameznikovimi notranjimi doživetji se začne v telesu tvoriti povezava živcev, ki ta doživetja povežejo s čustvi. Obe živčevji – za vonj in čustva – sta namreč v limbičnem sistemu. Vohalni center neposredno sodeluje tudi s hipotalamusom, možganskim delom, ki je odgovoren za formacijo novih spominov. Zato nobeno drugo čutilo ni tako povezano z možgani kot vonj.

Hkrati nas določen vonj, ki pripada nekomu, spomni nanj in nam tako pomaga, ko smo ločeni drug od drugega.

Anozmija (izguba voha) običajno vodi v depresijo, kar je dodaten pokazatelj pomembnosti vonja za mentalno zdravje. Velja pa tudi obratno. Depresija lahko zmanjša naše občutenje vonjev. Vonjalne čutnice, ki so del možganov in odgovorne zanje, namreč postanejo manjše. Močnejša je depresija, manjše so naše čutnice.

37 Dokazana je tudi pozitivna povezava med vonjem (predvsem sladkim) in bolečino.

Vonj nas namreč zamoti, da »pozabimo« na bolečino. [62]

2.4.2.1 Primeri čutnega oblikovanja na podlagi vonja

Alexandra Stück, Herbal kneipp textiles

Alexandra Stück je za svoj zaključni projekt na univerzi Design Academy Eindhoven oblikovala tekstilije, ki so napolnjene z različnimi zdravilnimi zeliščnimi vonjavami. Z združitvijo aromatičnih tekočin, vode in ročno tkanega lanu ostane vonj v tkanini do 6 mesecev. Postopoma se sprošča na podlagi toplote telesa, dotika ali gibanja.

Oblikovalka je uporabila 5 vonjev, ki naj bi dokazano imeli zdravilne učinke:

pelargonija in korenine baldrijana za občutek udobja in moči po psihološki travmi, limonin balzam za srčno ravnovesje, poprova meta za koncentracijo in osredotočenost, bor za krvni tlak ter rožmarin za dvig libida. Ko molekule z dišavami dosežejo vohalni organ, oblikujejo navodila za možgane, kot so zmanjšanje stresa, povečanje koncentracije, zmanjšanje krvnega tlaka, uravnovešenje srčnega obtoka – odvisno od vsake rastline in njenih zdravilnih učinkov. Na podlagi esencialnih olj iz vsake rastline je oblikovala tekočino, imenovano »vonjalna barva«, ki je lahko ročno oprana ter likana in je tako obstojna 6 mesecev. Tekstilije so bile stkane z odprtim tkanjem, ki omogoča, da se vonj razprši do nosu. Osnovne tekstilije so organski lan, ki ni kemično predelan in je brez apretur. Vonjave in material so narejeni iz rastlin, zato sodelujejo skupaj. Oblikovalka je oblikovala sodobne tekstilije, namenjene oblikovanju šalov, posteljnine, brisač, robcev ter drugih tekstilij v interierju. [63]

38 E-scent, »Scent bubble«

E-Scent je start-up na področju wellnessa in zdravja, ki se ukvarja s proizvodnjo personalizirane nosljive dišave. Razvijajo platformo nosljive tehnologije, ki uporablja senzorje in podatke za razvoj osebnega »dišavnega mehurčka«. Pametni dozirnik dišave sodeluje s sledilnimi napravami, umetno inteligenco in biometričnimi senzorji (v pametnih telefonih, urah ipd.). Namen je proizvesti personalizirani vonj za izboljšanje počutja v svetu po pandemiji COVID-19. Hlapna tekočina se širi na zahtevo in je sproščena v realnem času na podlagi kontekstualnih bioloških podatkov ali glasu. Z uporabo napredne matematike se sproži primerna količina

»mehurčka« z namenom trajnostne porabe. Gre za spreminjajoče se tehnologijo, ki izpusti primeren sinhronizirani vonj, ki se odzove na uporabnikova čustva ali okolje (hormonsko izločanje, temperaturo, glas, lokacijo, glasbo). E-Scent lahko pomaga pri travmi, izboljša čustveno in mentalno zdravje ter ublaži okužbe. E-Scent se že uspešno uporablja v oblačilih, maskah, tekstilijah, nakitu, očalih in slušalkah. [ 64]

Slika 25: Dotik in vonj, Herbal kneipp textiles, Alexandra Stück [63]

39 Akarsh Sanghi, Shinichiro Ito in Laura Mul, PosturAroma

Oblikovalci iz Amsterdama so oblikovali nakit za ženske, ki deluje varovalno, in sicer tako da zmanjša možnost, da bi jo napadel neznanec. Ogrlica jo varuje, tako da jo

Slika 26: Oblačilo, ki uporablja tehnologijo Scent bubble [65]

Slika 27: PosturAroma, ogrlica z vonjem [66]

40

3 EKSPERIMENTALNI DEL

3.1 NAMEN IN HIPOTEZE

V eksperimentalnem delu postavljam zasnovo za modno znamko, imenovano Vivre (fr. živeti, biti), ki svojega uporabnika išče v prihodnosti. Kot že ime pove, se znamka zavzema za življenje ljudi in vseh drugih živih bitij v skrbi za okolje, ki nam omogoča življenje.

Eksperimentalni del sestoji iz dveh glavnih delov: razvoja biomateriala (fizično in vizualno) ter razvoja multifunkcionalne kolekcije vrhnjih oblačil.

Namen prvega dela je razviti trajnostni biorazgradljivi material za oblačila na osnovi naravnih polisaharidov in drugih naravnih aditivov. Vse sestavine materiala bodo izključno naravnega rastlinskega izvora. Cilj je izdelati in oblikovati material, ki bi bil lahko nadomestek za živalsko in sintetično usnje, ki sta ekološko in etično sporna.

Cilj je doseči material, ki bo biorazgradljiv, zmožen reciklaže ali oboje in bo tako lahko del krožnega gospodarstva.

Pri eksperimentalnem delu sem sodelovala s Kemijskim inštitutom v Ljubljani, zato bom v tem delu pisala v 3. osebi množine, saj sem velik del naredila z njihovo pomočjo. Skupaj smo testirali dobljene vzorce materialov. Osredotočili smo se na meritve, ki so nam pomagale določiti, ali je material primeren za oblačilni namen ter so nam pomagale pri morebitni izboljšavi formulacije materiala. Merili smo mehanske lastnosti materiala, vsebnost vode, stopnjo degradacije v vodi, preverili, kako se material obnaša pri različnih temperaturnih razmerah, izvedli test biorazgradljivosti, naredili poizkuse čiščenja materiala ter razvili premaz za zaščito pred dežjem.

V nadaljevanju smo materialu dodali posebne funkcije glede na čutno doživljanje uporabnika s poudarkom na njegovem taktilnem in inhalatornem zaznavanju.

Zasnovali smo multifunkcionalno kolekcijo vrhnjih oblačil, ki je oblikovana za

človeka v prihodnosti. Oblikovana je na podlagi do zdaj znanih dejstvih o okoljskih, energetskih, ekonomskih ter drugih razmerah, na podlagi česar bomo predvideli, kakšen bo človek takrat in kakšna oblačila bo potreboval.

41 Pri delu predpostavljamo:

1. prihodnost okolju prijazne in etične mode je v biorazgradljivih materialih;

2. izključno z uporabo dobrin rastlinskega izvora je možno izdelati kakovosten in okolju prijazen material, ki je primeren za modna oblačila in dodatke;

3. novi bioplastični material je lahko potencialni nadomestek za umetno in naravno usnje;

4. možno je oblikovati biorazgradljiv material, ki hkrati diha in ima hidrofobno površino;

5. material, ki temelji na biorazgradljivi bioplastiki, zahteva drugačen način vzdrževanja kot današnji komercialno znani materiali;

6. novi materiali prinašajo nov način izdelave oblačil;

7. prijeten dotik in vonj v oblačilih pozitivno vplivata na psihofizično počutje uporabnika.

3.2 POTEK IN METODE DELA

Razvoja biomateriala smo se lotili s poglobljeno teoretično raziskavo trenutnih razmer na področju oblikovanja, modne industrije in nove generacije materialov. S teoretičnimi metodami deskripcije, kompilacije in komparacije primerov že obstoječih biomaterialov ter kritičnim razmislekom smo prišli do določenih zaključkov ali indukcije, ki nam je predstavljala temelj za praktični del magistrskega dela.

V drugem delu raziskave smo dobljene hipoteze iz teoretičnega dela preizkusili v praksi. Sestavili smo seznam možnih formulacij za sestavo biomateriala ter jih v nadaljevanju preizkusili. Glede na dobljene rezultate, pridobljene s kvalitativno primerjalno metodo vizualne in fizične ocene, smo z metodo preizkušanja še nadalje testirali različice formulacij ter z alteracijo osnovne recepture poizkušali dobiti čim primernejši material za oblačilni namen – takšen, ki bo dovolj močen, ampak hkrati ne preveč trd.

42 V nadaljevanju smo se v sodelovanju s Kemijskim inštitutom lotili kvantitativne analize dobljenih vzorcev. Vzorčke smo med drugim primerjali glede na njihove mehanske lastnosti, izmerili smo degradacijo v vodi, vsebnost vode ter izmerili, kako se material obnaša pri različnih temperaturnih razmerah. Izvedli smo test biorazgradnje v vrtni prsti. Z nekaterimi naravnimi aditivi smo material še izboljšali.

Nastali material je sicer imel nekatere želene lastnosti, vendar pa je sam po sebi hidrofilen in se v stiku z vodo raztaplja. Lastnost smo poizkusili izboljšati z razvojem hidrofobnega premaza. Na podlagi teoretičnih raziskav smo znova s preizkušanjem oblikovali premaz na osnovi različnih naravnih olj in voskov. Hidrofobnost premazov smo nato merili z metodo merjenja kota omočljivosti.

Preizkušali smo tudi različne metode nanosa in izdelave materiala za čim enakomernejši nanos ter preizkusili več tehnik, da bi ugotovili tudi, kako material narediti v večjem formatu.

Slika 28: Priprava mešanice za biorazgradljivi biomaterial in izdelava vzorcev [osebni arhiv]

43

V nadaljevanju smo ugotavljali, kako material narediti tudi estetsko privlačen za uporabnika. Dodajati smo mu začeli različna naravna barvila, pa tudi teksture in vzorce.

Na podlagi kritične analize smo izbrali primeren material ter oblikovali kolekcijo vrhnjih oblačil.

3.3 RAZVOJ MATERIALA

3.3.1 Raziskava različnih sestav za bioplastične materiale

Razvoj biomateriala se je začel z iskanjem najprimernejšega polisaharida, saj različni polisaharidi dajo materialu različne lastnosti. Preizkusili smo 5 različnih polisaharidov: koruzni škrob, krompirjev škrob, agar, tapiokino moko ter škrob marante.

Ugotovili smo naslednje: agar manj zgosti zmes v primerjavi s koruznim škrobom, zato ga lahko nanesemo bolj enakomerno, hkrati so možne tudi zelo tanke plasti.

Slika 29: Nanašanje mase za izdelavo biomateriala [osebni arhiv]

44 Agar da motnejši material, ne moremo pa z njim doseči popolne prozornosti. Koruzni škrob oblikuje bolj prozorno in gladko bioplastiko. Tapioka da materialu močen sijaj.

Boljši rezultat je v kombinaciji z agarjem, saj se lepše razmaže. Če je v zmesi sam, se namreč močno zgosti, zmes se vleče. Na otip da škrob marante najmočnejši material, sledijo tapioka, koruzni škrob, krompirjev škrob in nato agar.

Pri osnovni recepturi je material precej krhek ter zelo topljiv v vodi, zato smo začeli raziskovati, kako bi ga lahko naredili stabilnejšega in zreducirali njegovo topljivost v vodi. Preizkusili smo dodajati različne naravne rastlinske voske.

Z uporabo kandelila voska je material veliko bolj vodoodbojen, po daljši izpostavljenosti materiala z vodo pa ta otrdi in postopoma postaja krhek. Preizkusili smo tudi jojoba vosek, ki zmehča maso in ima prijeten vonj, ki v stiku z vodo deluje podobno kot kandelila vosek.

Slika 30: Biomateriali (od leve proti desni): škrob marante, tapiokin škrob, koruzni škrob, krompirjev škrob in agar [osebni arhiv]

Slika 31: Dodatek kandelila in jojoba voska [osebni arhiv]

45 V maso za biomaterial smo poizkušali dati tudi sok oz. gel rastline aloe vere, ki material naredi nekoliko bolj stabilen. V nadaljevanju smo ga nadomestili z novimi aditivi. Preizkusili smo celulozna vlakna, nanocelulozo ter tudi delce kombučine gobe. Vse tri sestavine material utrdijo.

Z namenom utrditve materiala smo poizkusili tudi dodajati naravna vlakna v zmes in tudi med dve plasti biomateriala, kar doda materialu trdnost in poskrbi, da se zmanjša njegovo trganje. Naredili smo tudi poizkuse, pri katerih smo naravna vlakna (bambus) vmešali v maso (vendar je bil problem velika hidrofilnost vlaken) ter tudi polagali naravna vlakna med dve plasti bioplastike.

Slika 32: Izboljšanje mehanskih in vizualnih lastnosti materialov

po dodatku naravnih aditivov [osebni arhiv]

Slika 33: Nalaganje bambusovih vlaken na površini biomateriala [osebni arhiv]

46 Izvedli smo tudi poizkuse, pri katerih smo biomaterial podložili z različnimi tkaninami iz naravnih vlaken.

Vmešali smo niti in koščke odpadnega naravnega materiala, ki materialu daje oporo in umetniški izraz.

Slika 34: Podložitev biomateriala z gladko in teksturirano bombažno tkanino [osebni arhiv]

Slika 35: Vmešanje večjih delcev in nitk iz odpadnega tekstila v biomaterial [osebni arhiv]

47 3.3.2 Opis lastnosti materiala in oskrbovanje

3.3.2.1 Mehanske lastnosti

Z univerzalnim merilcem napetosti smo merili moč, dolžino in stopnjo raztezka ter elastičnost vzorčkov oz. maksimalno silo, s katero lahko vplivamo na material.

Najboljše rezultate smo dobili pri debelejšem materialu.

Ugotovili smo, da tanjša plast biomateriala ni dovolj močna, da bi bila primerna za vsakodnevno uporabo v oblačilih. Takšen biomaterial bi morali za oblačilno uporabo in šivanje podložiti bodisi z vlakni ali naravnim tkanim materialom.

3.3.2.2 Spreminjanje mehanskih lastnosti materiala pri različnih temperaturnih razmerah

Ugotovili smo, da pri višji temperaturi material dosega boljše mehanske lastnosti, saj se vsebnost vode zmanjša. Najbolj optimalna je temperatura 60 °C. Pri tej temperaturi ima vzorec največjo moč in hkrati najmanjši raztezek. Vsebnost vode vpliva na mehanske lastnosti materiala. Pri še višji temperaturi se lastnosti začnejo slabšati. Pri večini vzorcev se pri nižji temperaturi mehanske lastnosti bistveno ne spremenijo ali se rahlo poslabšajo, saj material spet pridobiva vsebnost vode.

0

Slika 37: Graf, ki prikazuje spreminjanje moči vzorca pri različnih temperaturah

48 3.3.2.3 Hidrofobnost

Hidrofobnost materiala smo merili z meritvami kontaktnih kotov, pod katerimi kapljica vode oblije biomaterial. Za to smo uporabili napravo, imenovano tensiometer. Da bi izboljšali hidrofobnost materiala, smo poizkusili premaze iz različnih naravnih olj in voskov.

Ugotovili smo, da izključno nanašanje naravnih olj ne pomaga pri kontaktnem kotu, pod katerem pade kapljica vode. Zato smo nadaljevali preizkušanje nanašanja različnih naravnih voskov, pri katerim smo najboljši rezultat pridobili z jojoba voskom. Dosegli smo kot 118,58°. Vendar pa je enakomerno nanašanje voska zaradi njegovega strjevanja zelo težko. Hkrati vosek pusti neprijeten, lepljiv

otip in kjer ni dobro razmazan, tudi belkaste sledi. Za zaključni rezultat smo zato naredili posebno mešanico naravnih olj in voskov, ki je kremasta in se zato

Slika 39: Graf, ki prikazuje kontaktni kot O – osnovnega materiala, OK – osnovnega materiala, premazanega s kandelila voskom, OJ – osnovnega

materiala z jojoba voskom [osebni arhiv]

49 3.3.2.4 Zmožnost reciklaže

Poizkus je pokazal, da lahko koščke materiala ponovno segrejemo in tako lahko iz tekoče mase naredimo nov material. Pri tem se lahko spremenita barva in tekstura.

Nekoliko se tudi zmanjša kakovost materiala.

Slika 40: Oblačilo, katerega ostanki so se uporabili za recikliranje

[osebni arhiv]

Slika 41: Videz mase biomateriala pred in po sušenju [osebni arhiv]

50 3.3.2.5 Zmožnost biorazgradnje

Biomaterial se v vrtni prsti ob prisotnosti pospeševalca rasti in rednega zalivanja razgradi v 20–60 dneh. Na spodnjem grafu (slika 58) je prikazana biorazgradnja treh vzorcev Vivre materiala v odvisnosti od časa. Izbrani vzorci se razlikujejo po sestavi in debelini. Vzorec 1 sestoji iz koruznega škroba in agarja. Dodana mu je nanoceluloza. Njegova povprečna debelina je 505 um. Vzorec 2 sestoji iz tapiokinega škroba in agarja. Dodana so mu celulozna vlakna in jojoba vosek.

Povprečna debelina tega vzorca je 300 um. Vzorec 3 je kombinacija zgornjih vzorcev, saj sestoji iz koruznega škroba, agarja, celuloznih vlaken in kandelila voska. Njegova povprečna debelina je 694 um.

S testom biorazgradnje smo ugotovili, da je hitrost razkroja materiala odvisna od sestave in debeline vzorca. Stabilnejši biomateriali se razkrajajo počasneje. Vzorec 1 (graf 58) za razliko od vzorca 2 in 3 ne vsebuje voska, zato je njegova razgradnja nekoliko hitrejša od vzorca 3. Vzorec 2 pa vsebuje vosek, vendar je precej tanjši, zato se razgradi v enakem času kot vzorec 1. Vzorec 3 vsebuje celulozna vlakna in vosek, hkrati je najdebelejši, zato se čas biorazgradnje skoraj podvoji.

Slika 42: Graf, ki prikazuje biorazgradnjo treh različnih izbranih vzorcev Vivre biomateriala v odvisnosti od časa [osebni arhiv]

51 3.3.2.6 Oskrbovanje

Iz biomateriala s hidrofobnim nanosom jojoba voska smo poizkušali odstraniti več različnih tipov madežev.

Material ni vpojen, zato se madeži lahko enostavno izbrišejo s suho ali vlažno krpo, za trdovratnejše madeže pa se lahko uporabi etanol.

Material se ne pere s pralnim praškom in ne v pralnem stroju. Tako je material trajnosten tudi z vidika njegovega vzdrževanja.

Slika 43: Vzorci biomateriala pred biorazgradnjo (levo) in vzorci biomateriala po 15.

dnevu izpostavljenosti razmeram za biorazgradnjo (desno) [osebni arhiv]

Slika 44: Primerjava vpojnosti madežev med Vivre materialom in bombažno tkanino [osebni arhiv]

52 3.3.3 Raziskovanje vizualnih lastnosti bioplastičnih materialov

3.3.3.1 Dodajanje barv

V osnovi je biomaterial prozoren. Z dodajanjem različnih naravnih pigmentov pa lahko dosežemo različne barve materiala. Preizkusili smo dodajati barve, pridobljene iz sokov sadja in zelenjave, s prekuhavanjem, pri čemer običajno nastanejo rahlo prozorni barvni odtenki, saj barva ni koncentrirana. V nadaljevanju smo jih nadomestili z jedilnimi pigmenti, s katerimi lahko dosežemo močne barvne odtenke.

Slika 45: Barva, pridobljena iz soka

Slika 45: Barva, pridobljena iz soka

In document MAGISTRSKO DELO (Strani 50-0)