• Rezultati Niso Bili Najdeni

UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA

In document obravnava pacienta (Strani 70-74)

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA S PLJUČNO HIPERTENZIJO

UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA

Pridobivanje znanj med boleznijo je eden od pogojev samouresničevanja. Če otroka ali mladostnika ne vključujemo v proces dela, ga s tem degradiramo v objekt zdravstvene nege in bistveno zaviramo razvoj njegove samopodobe. Z vključevanjem v naše aktivnosti in z njegovim skupnim načrtovanjem pa otroku posredujemo pomembne informacije o tem, da je sposoben prispevati k skrbi zase, in ga spodbuditi k temu, da doseže čim višjo raven samooskrbe. Učenje in pridobivanje znanja o bolezni, omejitvah in možnih rešitvah mora potekati na ravni komunikacije, ki ohranja njegov interes za sodelovanje in ga ne navdaja z občutki nesposobnosti in manjvrednosti. Pomembno je, da otrok in njegovi starši razumejo, da pljučna hipertenzija ni le diagnoza, temveč način življenja, in da jim pokažemo, da je to le priložnost za začrtanje novega izhodišča za iskanje področij, kjer se bo otrok lahko izpolnil kot celovita osebnost.

pljučno hipertenzijo se mora odreči tekmovalnim športom in v napredovali stopnji celo vsakršni telesni dejavnosti, kot sta hoja po stopnicah in premagovanje vsakodnevnih razdalj peš, zato ga moramo usmerjati v druge aktivnosti. Člani tima zdravstvene nege z njim preživimo največ časa, zato moramo znati uporabiti informacije, ki jih v tem času pridobimo o otrokovih talentih, sposobnostih, željah in pričakovanjih, in iz tega črpati ideje, da zapolnimo njegov prosti čas na drugačen način, kot to počno njegovi sovrstniki. Znati moramo tudi izkoristiti prednosti vrstniškega prostovoljstva, ki poteka v kliničnem okolju tudi v okviru bolnišničnih iger, bolnišničnih olimpijad, obiskov terapevtskih psov in klovnov zdravnikov – Rdečih noskov, da otrok z njihovo pomočjo izživi svojo igrivost in potrebo po fizični aktivnosti.

UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA

Pridobivanje znanj med boleznijo je eden od pogojev samouresničevanja. Če otroka ali mladostnika ne vključujemo v proces dela, ga s tem degradiramo v objekt zdravstvene nege in bistveno zaviramo razvoj njegove samopodobe. Z vključevanjem v naše aktivnosti in z njegovim skupnim načrtovanjem pa otroku posredujemo pomembne informacije o tem, da je sposoben prispevati k skrbi zase, in ga spodbuditi k temu, da doseže čim višjo raven samooskrbe. Učenje in pridobivanje znanja o bolezni, omejitvah in možnih rešitvah mora potekati na ravni komunikacije, ki ohranja njegov interes za sodelovanje in ga ne navdaja z občutki nesposobnosti in manjvrednosti. Pomembno je, da otrok in njegovi starši razumejo, da pljučna hipertenzija ni le diagnoza, temveč način življenja, in da jim pokažemo, da je to le priložnost za začrtanje novega izhodišča za iskanje področij, kjer se bo otrok lahko izpolnil kot celovita osebnost.

ZAKLJUČEK

Novi pristopi k obravnavi pljučne hipertenzije z medicinskega vidika so v zadnjih nekaj letih prispevali ne le k podaljšanju življenjske dobe obolelih otrok, pač pa tudi h kakovosti njihovega življenja. Izziv zdravstvene nege, ki iz tega izhaja, vidimo predvsem v tem, da je otroke in mladostnike s to boleznijo, ki so na dolgotrajnejši obravnavi, treba naučiti, kako se z boleznijo sprijazniti in kako z njo tudi živeti. Bojimo se, da se zdravstvena nega še vedno prepogosto utemeljuje samo z oprijemljivimi meritvami, posegi in intervencijami, ki zaokrožajo fizično plat te otrokove bolezni, organizacija dela in dostikrat tudi osebne zavore pa nam onemogočajo delo na vseh preostalih sestavinah otrokovega spopadanja z boleznijo.

Zato se nam zdi bistveno opozoriti na to, da se za še tako napredovalo boleznijo in še tako pešajočimi vitalnimi znaki vedno skriva – samo otrok, ki kliče po tem, da mu preženemo strah, ga spodbujamo in se skupaj z njim veselimo že najmanjših uspehov.

LITERATURA

1. Dunbar DI. Pulmonary arterial hypertension assesment in pediatrc cardiology. V: Beghetti M, Barst RJ, Naeije R, Rubin LJ (eds). Pulmonary atrial hypertension related to congenital heart disease. München: Urban and Fischer, 2006.

2. ESPGHN – European Society of Paediatric Gastroenterology, Hepatology and Nutrition. Fluid and electrolytes (Na, Cl and K).

J Pediatr Gastroenterol Nutr 2005; 41 (2): 33-8. Dostopno na:

http://www.espen.org/documents/A174-06PaedPNGuidel_

FluidElectrolytes.pdf (16. 09. 2010).

3. Haworth SG. Idiopatic pulmonary arterial hypertension in childhood. Cardiol Rev 2010; 18 (2): 64-6.

ZAKLJUČEK

Novi pristopi k obravnavi pljučne hipertenzije z medicinskega vidika so v zadnjih nekaj letih prispevali ne le k podaljšanju življenjske dobe obolelih otrok, pač pa tudi h kakovosti njihovega življenja. Izziv zdravstvene nege, ki iz tega izhaja, vidimo predvsem v tem, da je otroke in mladostnike s to boleznijo, ki so na dolgotrajnejši obravnavi, treba naučiti, kako se z boleznijo sprijazniti in kako z njo tudi živeti. Bojimo se, da se zdravstvena nega še vedno prepogosto utemeljuje samo z oprijemljivimi meritvami, posegi in intervencijami, ki zaokrožajo fizično plat te otrokove bolezni, organizacija dela in dostikrat tudi osebne zavore pa nam onemogočajo delo na vseh preostalih sestavinah otrokovega spopadanja z boleznijo.

Zato se nam zdi bistveno opozoriti na to, da se za še tako napredovalo boleznijo in še tako pešajočimi vitalnimi znaki vedno skriva – samo otrok, ki kliče po tem, da mu preženemo strah, ga spodbujamo in se skupaj z njim veselimo že najmanjših uspehov.

LITERATURA

1. Dunbar DI. Pulmonary arterial hypertension assesment in pediatrc cardiology. V: Beghetti M, Barst RJ, Naeije R, Rubin LJ (eds). Pulmonary atrial hypertension related to congenital heart disease. München: Urban and Fischer, 2006.

2. ESPGHN – European Society of Paediatric Gastroenterology, Hepatology and Nutrition. Fluid and electrolytes (Na, Cl and K).

J Pediatr Gastroenterol Nutr 2005; 41 (2): 33-8. Dostopno na:

http://www.espen.org/documents/A174-06PaedPNGuidel_

FluidElectrolytes.pdf (16. 09. 2010).

3. Haworth SG. Idiopatic pulmonary arterial hypertension in childhood. Cardiol Rev 2010; 18 (2): 64-6.

4. Lesjak K. Dihalna stiska pri otroku – prepoznavanje in ukrepi medicinske sestre. Slov Pediatr 2005; 11 (2): 63-5.

5. Lewis JR. Endpoints for assesing PAH and CHD patients. V:

Beghetti M, Barst RJ, Naeije R, Rubin LJ (eds). Pulmonary atrial hypertension related to congenital heart disease. München:

Urban and Fischer, 2006.

6. Meglič A. Motnje mikcije. V: Kržišnik C, Battelino T (eds).

Izbrana poglavja iz pediatrije. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 2005.

7. Oštir M. Ocena respiratornega statusa pri otroku in mladostniku z obolenjem dihal. V: Maček V, Oštir M (eds). Astma pri oroku – zbornik predavanj za medicinske sestre. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Pediatrična klinika, 2007.

8. Oštir M. Zagotavljanje natančnosti diagnostičnih in terapevtskih metod pri otrocih in mladostnikih s pljučno boleznijo. Slov Pediatr 2005; 11 (2): 56-9.

9. Rudarakanchana N, Trembath RC, Morrell NW. New insights into the patogenesis and treatment of primary pulmonary hypertension. Thorax 2001; 56 (11): 888-90.

10. Schannwell CM, Steiner S, Strauer BE. Diagnostics in pulmonary hypertension. J Physiol Pharmacol 2007; 58 (5): 591-602.

11. Simonneau G, Galiè N, Rubin LJ, Langleben D, Seeger W, Domenighetti G. Clinical classification of pulmonary hypertension. J Am Coll Cardiol 2004; 43 (12): 5-12.

12. Sirk M. Merjenje nasičenosti hemoglobina s kisikom. V: Maček V, Oštir M (eds). Astma pri oroku – zbornik predavanj za 4. Lesjak K. Dihalna stiska pri otroku – prepoznavanje in ukrepi

medicinske sestre. Slov Pediatr 2005; 11 (2): 63-5.

5. Lewis JR. Endpoints for assesing PAH and CHD patients. V:

Beghetti M, Barst RJ, Naeije R, Rubin LJ (eds). Pulmonary atrial hypertension related to congenital heart disease. München:

Urban and Fischer, 2006.

6. Meglič A. Motnje mikcije. V: Kržišnik C, Battelino T (eds).

Izbrana poglavja iz pediatrije. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 2005.

7. Oštir M. Ocena respiratornega statusa pri otroku in mladostniku z obolenjem dihal. V: Maček V, Oštir M (eds). Astma pri oroku – zbornik predavanj za medicinske sestre. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Pediatrična klinika, 2007.

8. Oštir M. Zagotavljanje natančnosti diagnostičnih in terapevtskih metod pri otrocih in mladostnikih s pljučno boleznijo. Slov Pediatr 2005; 11 (2): 56-9.

9. Rudarakanchana N, Trembath RC, Morrell NW. New insights into the patogenesis and treatment of primary pulmonary hypertension. Thorax 2001; 56 (11): 888-90.

10. Schannwell CM, Steiner S, Strauer BE. Diagnostics in pulmonary hypertension. J Physiol Pharmacol 2007; 58 (5): 591-602.

11. Simonneau G, Galiè N, Rubin LJ, Langleben D, Seeger W, Domenighetti G. Clinical classification of pulmonary hypertension. J Am Coll Cardiol 2004; 43 (12): 5-12.

12. Sirk M. Merjenje nasičenosti hemoglobina s kisikom. V: Maček V, Oštir M (eds). Astma pri oroku – zbornik predavanj za

medicinske sestre. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Pediatrična klinika, 2007.

13. Urh I. Zdravstvena nega otroka s prirojeno srčno napako. Obzor Zdr N 1999; 33: 71-5.

14. Wikimedia Commons. Dostopno na:

http://commons.wikimedia.org/wiki/

File:Hierarhija_potreb_po_Maslowu.svg (1. 10. 2010).

medicinske sestre. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Pediatrična klinika, 2007.

13. Urh I. Zdravstvena nega otroka s prirojeno srčno napako. Obzor Zdr N 1999; 33: 71-5.

14. Wikimedia Commons. Dostopno na:

http://commons.wikimedia.org/wiki/

File:Hierarhija_potreb_po_Maslowu.svg (1. 10. 2010).

CAT-TEST PRI BOLNIKIH NA TRAJNEM

In document obravnava pacienta (Strani 70-74)