• Rezultati Niso Bili Najdeni

 

6.1. Ugotovitve izvedene ankete

 

Po izvedeni anketi in podrobni analizi vseh prejetih odgovorov lahko pridobljene podatke združimo in skušamo odgovoriti na štiri vprašanja, ki smo si jih postavili kot cilje ankete in so navedena v

uvodnem poglavju:

Koliko bivših študentov geodezije dela/je delalo na področju zaključenega študija?

Na področju zaključenega študija se je zaposlilo 67 % vseh anketirancev, izven tega področja 18 %, brezposelni pa so 3 % anketiranih. 12 % jih je izbralo odgovor 'drugo', kar najverjetneje pomeni, da študij še nadaljujejo na drugi stopnji.

Zanimivo je, da so vsi anketiranci, ki so brezposelni, dokončali le visokošolsko smer študija (TUN). Iz tega bi morda lahko sklepali, da je za trg dela manj zanimiv delavec z nižjo stopnjo izobrazbe. Med vsemi, ki so končali 1. stopnjo visokošolskega študija (TUN – 34 % vseh anketirancev) se jih je 55 % zaposlilo na področju zaključenega študija, 22 % se jih je zaposlilo izven področja zaključenega študija, brezposelnih je 8 % (4 anketiranci), odgovor 'drugo' pa je izbralo 15 % anketirancev.

Med študenti, ki so zaključili 1. stopnjo univerzitetnega študija (BA GIG - 16 % vseh anketirancev) je enako število tistih, ki so zaposleni izven področja zaključenega študija kot tistih, ki so zaposleni znotraj področja zaključenega študija (35 %). Pri tej skupini anketirancev je velik delež tudi tistih, ki so za svoj odgovor izbrali 'drugo' (30 %). Sklepam, da to pomeni, da še niso zaposleni, ker nadaljujejo študij na 2. stopnji.

Največja razlika po številu med tistimi, ki so zaposleni izven področja zaključenega študija (11 %) in tistimi, ki so zaposleni znotraj področja zaključenega študija (83 %) pa je med anketiranci, ki so zaključili 2. stopnjo univerzitetnega študija (MA GIG - 50 % vseh anketirancev). V tej skupini anketirancev je odgovor 'drugo' izbralo 6 % študentov.

Strnemo lahko, da so diplomati študijev za geodezijo dobro zaposljivi, saj večje stopnje brezposelnosti ni zaznati. Zelo zadovoljivo je tudi spoznanje (Grafikon 6), da večina diplomatov (91 %) dobi službo takoj po zaključenem študiju oziroma največ v pol leta po zaključenem študiju.

Kolikšen delež vsebin prostorskega načrtovanja je sestavni del njihovega dela?

Prostorsko načrtovanje v povprečju med vsemi anketiranci, ki delajo ali so delali na področju

zaključenega študija sestavlja 2,3 % dela na delovnem mestu. Če ta podatek pogledamo podrobneje, za vsak študijski program posebej, pa dobimo sledeče rezultate: pri anketirancih, ki so zaključili 1.

stopnjo visokošolskega študija (TUN) delo iz področja prostorskega načrtovanja predstavlja 4 % vsega dela na delovnem mestu. Anketiranci, ki so zaključili 1. stopnjo univerzitetnega študija (BA GIG), so navedli, da prostorsko načrtovanje ni del njihovega dela na delovnem mestu, pri anketirancih z zaključeno 2. stopnjo univerzitetnega študija (MA GIG) pa delo s področja prostorskega načrtovanja predstavlja 3 % vsega dela na njihovem delovnem mestu. Kljub kar 60 % anketiranih meni, da je poznavanje vsebin pomembno ali zelo pomembno tudi pri opravljanju nalog, ki niso neposredno iz prostorskega načrtovanja.

Z namenom poudarka na vsebinah prostorskega načrtovanja, smo anketirancem, ki so med področji dela na delovnem mestu izbrali prostorsko načrtovanje, postavili še vprašanje glede podrobnejše

opredelitve področja dela znotraj področja prostorskega načrtovanja. Po odgovorih sodeč večino dela znotraj področja prostorskega načrtovanja pripada GIS orodjem (27 %) in komunikaciji s strankami, deležniki in javnostjo (23 %), ostalo pa še področju vzdrževanja nepremičninskih evidenc (14 %), pripravi strokovnih podlag za pripravo prostorskih aktov (14 %), izdelavi prostorskih analiz (13 %) ter ostalemu delu (9 %).

Od anketirancev, ki delajo ali so delali na področju zaključenega študija jih 28 % dela zgolj na enem področju – njihovo delo na delovnem mestu izhaja le iz enega področja. Nobenemu od anketiranih pa delo ne izhaja samo iz področja prostorskega načrtovanja.

Koliko znanja, ki ga potrebujejo na delovnem mestu, so pridobili tekom študija?

V povprečju med študenti vseh treh študijskih programov najbolj odstopa področje kartografije, saj so anketiranci ocenili, da tekom študija pridobijo 74 % znanja, ki ga potrebujejo na delovnem mestu. K tej številki najbolj pripomorejo študentje z zaključeno 2. stopnjo univerzitetnega študija (MA GIG), saj so ocenili, da tekom študija pridobijo vso potrebno znanje za delo na njihovem delovnem mestu.

Kljub visoki oceni pridobljenega znanja na področju kartografije, pa je delež dela s tega področja na delovnem mestu diplomantov nizek (6 %).V povprečju med študenti vseh treh študijskih programov z nižjimi odstotki nekoliko izstopata tudi področje upravljanja nepremičnin (43 %) in področje

zemljiškega katastra (34 %), ostali študijski programi pa so med seboj precej izenačeni (med 46 % in 58 %). Zanimivo je, da pri kar 10 anketirancih področje zemljiškega katastra in katastra stavb

predstavlja 100 % dela na delovnem mestu (grafikon 10), hkrati pa iz grafikona 11 razberemo, da so iz tega področja diplomanti tekom študija pridobili najmanjši odstotek potrebnega znanja za delo na njihovem delovnem mestu (34 %).

Anketirance, ki so se po zaključenem študiju zaposlili izven področja zaključenega študija in tiste, ki so izven tega področja odšli kasneje smo vprašali, kakšni so njihovi razlogi, da na področju

zaključenega študija ne delajo več. Največ (29 %) anketiranih odgovorilo, da se je slučajno odprla možnost za zaposlitev izven področja zaključenega študija. Če bi bil med anketiranci, bi tudi sam izbral ta odgovor. 20 % anketirancev je navedlo, da se jim plača na tem področju zdi prenizka in so zato izbrali zaposlitev drugje. Kot razlog za zaposlitev na drugem področju jih je 19 % izbralo, da v času iskanja zaposlitve niso dobili službe v tej panogi, 15 % pa jih je izbralo odgovor 'To področje me ne privlači'. 10 % anketirancev je že v času študija razmišljalo o zaposlitvi na drugem področju, 7 % pa jih je kot razlog navedlo težke delovne pogoje na delovnem mestu na področju zaključenega študija. Zanimiva je tudi ugotovitev, da bi večina (55 %) vprašanih ponovila študij na Oddelku za geodezijo.

 

6.2. Ugotovite primerjave rezultat anket

 

Ob primerjavi naše ankete z anketo iz leta 2005 (Drobne s sod,) smo ugotovili, da se je na anketo leta 2005 odzval večji odstotek diplomantov (39 %), kot pa na našo anketo (34 %). Ta podatek preseneča tudi zato, ker je bila anketa leta 2005 poslana po pošti in je bilo treba anketo tudi vrniti po pošti, kar od anketiranca zahteva več časa in truda, kot pa reševanje spletne ankete. V današnjih časih verjetno ne bi mogli pričakovati takega odziva na anketo poslano po pošti. Anketa leta 2005 je zajela diplomante od vpisne generacije 1994/95 do 2004; anketa 2021 pa diplomante od vpisane generacije 2008/2009 do leta 2021, kar je primerljivo časovno okno.

Zanimiv je tudi podatek o odstotku zaposlenosti diplomantov na področju zaključenega študija, ki se je od leta 2005 iz 92 % zmanjšal na 67 %. To lahko kaže na moderni trend pogostejše menjave

delovnega mesta, lahko pa so vzroki tudi v manjši zanimivosti poklica ali boljših pogojih dela v drugih panogah. Kot možen vzrok bi bila lahko tudi večja širina znanja ter posledično večja zaposljivost izven področja geodezije. Ta vidik bi bilo v nadaljevanju vsekakor zanimivo podrobneje raziskat.

Pri primerjavi obeh anket glede področja dela anketiranih diplomantov smo ugotovili, da na večini področij ni bistvenih razlik, kljub temu pa na treh področjih opazimo velike razlike. Prvo od teh treh področij je področje zemljiškega katastra, katastra stavb in gospodarske javne infrastrukture, pri katerem smo opazili velik porast deleža dela na delovnem mestu diplomantov v današnjem času v primerjavi z letom 2005. Prav tako smo opazili velik porast deleža dela na področju fotogrametrije in daljinskega zaznavanja, kar bi lahko pripisali razvoju moderne tehnologije, kar pa je zagotovo pripomoglo tudi k razvoju te panoge. Z bolj dovršeno opremo na tem področju lahko opravimo marsikatero nalogo, ki je bila včasih del drugega področja, npr. posnetek terena z dronom, ki se je včasih opravil s klasično izmero. Prav s tem primerom pa lahko povežemo tudi močan upad deleža dela na delovnem mestu anketiranih diplomantov na področju geodetske izmere za namene

projektiranja.

Pri primerjavi uporabnosti tekom visokošolskega študija pridobljenega znanja po posameznih področjih smo ugotovili, da po ocenah diplomantov pri področjih inženirske geodezije, zemljiškega katastra ter geodetske izmere ni bistvene razlike v uporabnosti prejetega znanja, kljub temu pa je za vsa tri našteta področja ocena uporabnosti prejetega znanja diplomantov malenkost višja (1 %, 3,5 % ter 4 %) pri diplomantih, ki so anketo izpolnjevali leta 2005. Za vsa ostala področja so ocene

diplomantov leta 2021 precej višje, kot ocene iz leta 2005 (grafikon 24).

Pri diplomantih univerzitetnega študijskega programa so rezultati primerjave (razen za področje inženirske geodezije) povsem drugačni. Na splošno bi lahko ocenili, da so bili diplomanti leta 2005 bolj zadovoljni z uporabnostjo tekom študija prejetega znanja, nasprotno velja le za področja fotogrametrije, daljinskega zaznavanja in kartografije, kjer je ocena uporabnosti prejetega znanja precej višja pri diplomantih leta 2021 (grafikon 25).